30_solaZa dvojezično šolo v Špetru in vse, ki so soustvarjali njeno zgodovino oziroma bili protagonisti te uspešne zgodbe, je bil petek res poseben dan, saj so s posebno prireditvijo “Dvojezična 30 e lode” vsi skupaj praznovali tridesetletnico šole.
O velikem pomenu, ki ga ima ta šola, in to ne samo za Beneške Slovence in vso krajevno skupnost, priča tudi veliko število predstavnikov oblasti iz Italije in Slovenije, ki so se pridružili praznovanju. Vsi so se strinjali, da gre za uspešen didaktični model, ki bi moral biti za zgled tudi ostalim, številni pa so izpostavili tudi pomemben doprinos ljudi, ki so se zavzeli za to šolo in ji pomagali rasti tudi v obdobju, ko vlaganje v jezikovno politiko ni bilo prioriteta in ko večjezičnosti niso obravnavali kot bogastvo.
Med temi je bil tudi Pavel Petričič, oče dvojezične šole, ki ga je posebej omenil Bruno Forte, ki je bil deželni šolski ravnatelj leta 2001, ko so šolo podržavili. Forte je v svojem nagovoru tudi poudaril pomen 6. člena italijanske ustave in da lahko do pravega združevanja pride samo z vrednotenjem razlik, tudi jezikovnih. Priznal je, da je srčno upal, da bo ta šola startna točka in da se bo v naši deželi uveljavil model večjezične šole. Te sanje se zaenkrat še niso uresničile, Dežela pa je izgubila številne priložnosti, ker ni zahtevala, da bi bila tako kot Pokrajini Bocen in Trento ter Dolina Aoste pristojna za šolsko področje, je ocenil. Dvojezično šolo v Špetru pa je Forte označil za pionirsko in dodal, da pripada šola skupnosti, v kateri rase in se razvija.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je med drugim povedal, da se iskreno veseli dosežkov špetrske šole, ki je nastala kot odziv na potrebo družin, da zagotovijo svojim otrokom dvojezično vzgojo z okrepitvijo znanja in rabe slovenskega jezika. Poudaril je, da se otroci, ki se pod isto streho pogovarjajo v dveh jezikih, s tem učijo sobivanja in sprejemanja drug drugega v svojih posebnostih in razlikah, kar jih dodatno bogati. S prenosom jezikovnega znanja v družine pa je omogočen razvoj rabe le-tega v vsakdanjem življenju.
Glavne etape v zgodovini dvojezične šole je povzel špetrski župan Mariano Zufferli v svojem govoru: prireditve, kot je bila Mlada brieza v sedemdesetih letih, odprtje vrtca in tri leta kasneje še osnovne šole, selitev v stavbo v Ažlinski ulici leta 1994, parifikacijo šole z državnimi šolami leta 1997, njeno podržavljenje z zaščitnim zakonom leta 2001, ustanovitev dvojezične nižje srednje šole leta 2007 in prisilno izselitev iz varnostnih razlogov leta 2010, odkar deluje šola na treh različnih sedežih. Obnovitvena dela na starem sedežu so novembra lani končno stekla, zagotovljena naj bi bila tudi sredstva za gradnjo dodatnih prostorov je še povedal župan in dodal, da bi morali obnovitvena dela zaključiti do konca leta. Dolgo pot, ki jo je prehodila dvojezična šola od šolskega leta 1984/1985, ko so prvi malčki začeli obiskovati dvojezični vrtec, ki je deloval na zasebni osnovi, pa s pomočjo slik, uradnih dokumentov, šolskih časopisov in drugega gradiva izčrpno predstavlja tudi dokumentarna razstava, ki je na ogled v slovenskem kulturnem domu v Špetru. Odprta bo do 15. julija.
Po nastopih otrok iz vrtca, učencev osnovne šole in dijakov nižje srednje šole pa se je praznik nadaljeval s koncertom bendov The Skydrops, Sons of a Gun in dua Martina Marmai in Davide Tomasetig ter druženjem na travniku pred dijaškim domom. Med prireditvijo je bila na ogled tudi razstava izdelkov extempora ‘Po stezi Pavla Petričiča’ in projekcija filma ‘Dvojezična in a day’.