fontaniniV saboto, 26. setemberja, je biu Evropski dan iziku, an tisti dan so na sedežu videnske Pokrajine predstavli bukva v treh izikih (po furlansko, niemško an sloviensko). Naslov je ‘Trije jeziki za posebnost’ an z njimi nameravajo stuort spoznat ozemlje, judi an dielo od vsieh manjšin, ki so v naši pokrajini.
Gre za tanko brošuro, ki jo bojo arzdelili po višjih srednjih šuolah, kot je poviedu na začetku predstavitve predsednik Pokrajine, Pietro Fontanini. “Dežela reši sojo avtonomijo, je še jau, samuo če da večjezičnosti vič moči. Mi kot Pokrajina imamo tri okanca, adnega za vsak izik, škoda pa, de Dežela nam bo sadà z ukinitvijo Pokrajin uzela tudi telo nalogo (compito).”
Po Fontaniniju sta guorila Lorenzo Fabbro, predsednik Arlefa, ki je deželna agencija za furlanski izik, an predsednik Furlanskega filološkega društva Federico Vicario. Obadva sta prepričana, de je prisotnost več iziku pomembna za sam razvoj telega teritorja. Potlè je Larissa Borghese na duzim predstavla delovanje časopisa Doma an  katoliških društev na Videnskem, odgovorni urednik Novega Matajurja Michele Obit je pa podčrtu dielo slovienskih organizacij v Benečiji, ki gre napri že puno puno liet  (parvo kulturno društvo praznuje lietos 60 liet) za valorizacijo slovienskega izika v vsieh njega variantah. Donas pa, je dodau, tiste kar nas narbuj mote, nie nasprotovanje našemu dielu, pač pa de so naše doline nimar buj prazne, an brez človieka se zgubta tudi kultura an izik.
O niemški realnosti v Kanalski dolini je spreguoriu Alfredo Sandrini, predsednik kulturnega društva Valcanale (“Par nas te mladi težkuo ušafajo dielo, pa če znajo po niemško lahko gredo dielat v Avstrijo”, je med drugim jau). Župan Saurisa, Augusto Petris, je predstavu situacijo v vasi v Karniji, ki šteje štierstuo judi an kjer se še guori niemško narečje. Sauris poznajo tudi za peršut an za biero an s tuolim dajejo tudi dielo ljudem, ki gor živijo. Tuole pa nie zadost, je stuoru zastopit Petris, “za ohranit naš star izik v našem kraju.”
V slovienski brošuri, ki jo je uredila Martina Valentinčič, ki vodi sloviensko okance na Pokrajini, pade uoč na odsotnost doline Rezije, ki nie še omenjena ne. Kar so mu tuole očitali, je Fontanini poviedu, de se zavieda, de “je vprašanje Rezije odparto”, dodau pa je tudi, de nie teu narest kiek pruot občinski upravi. Zatuo je pustu uon an teritorij, ki je pa vključen v seznam občin, ki jih zakon za sloviensko manjšino ščiti.