expo_bkPravijo, de za pogledat cieu Expo je trieba imiet manjku tri dni cajta. Lohni tudi an tiedan. Je zaries miesto v miestu, s paviljoni, ki so na eni an na drugi strani velike cieste duge an kilometer an pu. “Kuo se gibat, kam iti,” se vprašaš ko vstopiš v tisti nov sviet, ki cje parkazat, kakuo različne daržave gledajo na problem hrane (‘Hraniti planet’ je tema telega velikega dogodka), kaj predstavijo posebnega, kaj imajo skupnega al različnega z nami. Problem nastane že, ko vidiš varste pred adnim paviljonom, ki te zanima. Pomisleš, de se uarneš, kar bo manj ljudi, pa vieš tudi, de bo težkuo. Pogledaš ‘Drevuo življenja’, inštalacijo, ki si jo že puno krat vidu po televižjone, greš napri, parvi prestori so posvečeni Italiji, potle se začne zaries odperjat an sviet.
Puno kraju se predstavlja z uporabo narbuj novih tehnologij, ku turistična zanimivost, druge daržave pa so zaries posvetile posebno pozornost (attenzione) hrani. Na kak način, na kako vižo, je Expo tudi dokaz, kuo je nimar buj velika razdalja med tistimi, ki imajo puno sudu, an tistimi, ki jih niemajo; med tistimi, ki živijo v težkih situacijah (za reč adno, imajo uisko v njih daržavi), an tistimi, ki žive par mieru an dobro. Tudi med bogatimi daržavami so pa razlike: adne so znale poviedat an pokazat lepuo suojo realnost an druge, ki pa se nieso potrudile pru nič an brez obedne fantazije.
V paviljonu Slovenije, ki te sprejme z velikim napisom pesnika an esejista Toneta Pavčka, so v petak, 15. maja, posvetili dan Slovienjam, ki žive v Italiji. Varsto dogodku so soorganizirali SDGZ, Kmečka zveza, SKGZ an SSO, prisotna sta bla med drugim slovienski minister za zamejce Gorazd Žmavc an slovienski ambasador v Italiji Iztok Mirošič. Slovienska skuonost iz naše dežele se je predstavla s kuhinjo, plesom an glasbo.
Na koncu, je bluo že zvičer, je beneški bend BK evolution ponudu publiki suoj bogat repertoar: piesmi v slovienskih narečjih, ki se guorijo v Nediški an Terski dolini an v Reziji.