Ogromne količine snega v visokogorju je nedavna odjuga z dežjem na plazovitih območjih Bovškega takoj spravila v dolino in za več dni prekinila prometne povezave proti Logu pod Mangartom in Trenti. Na srečo brez večjih škod. Čeprav snežni plazovi niso izredni naravni dogodki, pa jih lahko v prihodnje pričakujemo več tudi zaradi podnebnih sprememb.

Še v ponedeljek je bila do Trente dostopna zgolj interventna pot, v torek pa je promet lahko stekel. Vseh sedem snežnih plazov na Bovškem je sicer vrisanih v lavinski kataster (Velika Kanja, Grapa, Širokec, Plazovi v Koritih, Na prapreti, Zvirnik, Pod plazom), od teh se jih je splazilo kar šest.

Prav vsi plazovi imajo zarisano območje odlaganja preko prometnic, poudarjajo na Katedri za krajinsko znanost in geoinformatiko Biotehniške fakultete v Ljubljani. »To niso bili klasični plazovi, zdaj so bili precej bolj tekoči in počasnejši, potem ko je odjuga z dežjem povsem napojila snežno odejo,« je dejal Milan Kobal iz omenjene katedre.

Čiščenje prometnic je bilo izjemno nevarno delo, ki se ga delavci niti niso smeli lotiti nemudoma. Plazova Širokec in Velika korita sta se namreč splazila še enkrat. »Velika sreča je, da se ni nič zgodilo. Pri plazovih takšnega obsega pomaga zgolj to, da si na varnem,« je poudaril poznavalec snežnih plazov in avtor knjige Snežni plazovi v Sloveniji Miha Pavšek iz Geografskega inštituta Antona Melika pri ZRC Sazu.

Kot pravi, takšni naravni dogodki vedno presenetijo, ker niso redni. Po pričevanjih lokalnih ljudi, je snežni plaz dosegel Velika korita Soče leta 2014, a vendarle v precej manjšem obsegu: »Če takšnih plazov ni 20 ali 30 let, potem ena generacija že pozabi nanje. A so vedno prisotni,« poudarja in dodaja, da so tudi posledica podnebnih sprememb: »Gre za velika temperaturna nihanja, ko tudi na višjih nadmorskih višinah sredi zime dežuje. To podvoji težo snežne odeje in hitro splazi. V zadnjih letih sneg jeseni naletava tudi na precej toplejšo podlago,« razlaga.

Pavšek pogreša prostorsko načrtovanje varstva pred snežnimi plazovi. Doslej je naletel le na gluha ušesa, dodaja, čeprav bi lahko posamezna območja obvarovali z galerijami in drugimi zaščitnimi ukrepi: »Vsaj osnovna varnost mora biti.« Iz varnostnih razlogov pa zelo podpira predor pod Vršičem med Trento in Kranjsko Goro.

Milan Kobal ob tem dodaja, da bi bilo treba zgolj prevzeti metodologijo držav iz alpskega loka, ki so korak pred nami na tem področju in z natančnimi kartami potencialnih nevarnosti snežnih plazov sprejeti tudi modele, kakšne zaščitne ukrepe je smiselno postavljati na plazovitih območjih.