Slovenska senatorka v italijanskem parlamentu Tatjana Rojc je italijanskemu premierju Giuseppeju Conteju predložila nujno parlamentarno vprašanje (interrogazione urgente) glede ukinitve oziroma drastičnega krčenja podpore časopisom, ki jo predvideva predlagani popravek poslanca G5Z Adriana Varrice oziroma člen 59 bis, ki naj bi ga dodali zakonu o stabilnosti. Slovenska senatorka se je takoj odločno postavila v bran medijem naše manjšine, ki so se znašli pod udarom – v tem primeru gre za Primorski dnevnik, Novi Matajur in Novi Glas -, saj je jasno, da brez državne podpore ne morejo preživeti. Rojčeva, ki je že včeraj izrazila svoje nasprotovanje predlogu ukinitve prispevkov za časopise (BERI TUKAJ), od premierja želi izvedeti, katero je uradno stališče vlade glede podpore svobodi tiska, predvsem pa če se strinja s tem, da morajo biti časopisi jezikovnih manjšin deležni primernih državnih prispevkov, kot je med drugim pred kratkim še enkrat poudaril predsednik Italije Mattarella. V svojem parlamentarnem vprašanju senatorka Rojčeva Conteja tudi spominja na to, da slovensko manjšino ščitijo 6. in 21. člen italijanske ustave, pa tudi državna zakona 482/99 in 38/2001. Ob tem slovenska senatorka poudarja, da je Primorski dnevnik, ki so ga ustanovili v Trstu leta 1945, edini dnevnik Slovencev v Furlaniji-Julijski krajini in da že več kot sedemdeset let predstavlja nezamenljivo referenčno točko za celotno slovensko skupnost, in to tudi s kulturnega, jezikovnega in družbenega vidika. Je torej nepogrešljiv in ključen element identitete. V Furlaniji-Julijski krajini izhajata tudi tednika Novi Matajur, ki je glas Slovencev v videmski pokrajini oziroma iz Nadiških in Terskih dolin, Rezije ter s Trbiškega, in Novi Glas, ki je včlanjen v Italijansko zvezo katoliških tednikov (Fisc) in ki ga izdaja Zadruga Goriška Mohorjeva ter ki nadaljuje poslanstvo njegovih predhodnikov, Novega lista iz Trsta in Katoliškega Glasa iz Gorice. Gre torej za kulturno dediščino, ki se je ne da in ne sme kar tako izbrisati, še dodaja slovenska senatorka, ki je bila v italijanski parlament izvoljena marca letos na listi Demokratske stranke.
Iz vrst DS sta se oglasila tudi poslanca Debora Serracchiani in Ettore Rosato, ki poudarjata, da gre za izredno hud napad na pravice jezikovnih manjšin in svobodo tiska, Gibanju 5 zvezd pa očitata ciničnost in nestrpnost. Poslanca DS še ocenjujeta, da je res absurdno in protidemokratično, da hoče G5Z zapreti časopise slovenske in drugih jezikovnih manjšin. Zato pozivata kolege v parlamentu, naj zavrnejo predlog Varrice.

Izredno kritičen do “nerazumljivega in neopravičljivega napada na manjšinske tiskane medije” je tudi deželni svetnik in deželni tajnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki ocenjuje, da je potreben “jasen in nedvoumen odgovor s strani celotne naše narodne skupnosti in prav tako najvišjih institucij Republike Slovenije.” Gabrovec je mnenja, da bo že obisk v Rimu slovenskega zunanjega ministra Mira Cerarja, ki je napovedan za naslednji teden, “odlična priložnost, da slovenska država izrazi svoje ogorčenje in protest”. “Klestenje finančnih sredstev, ki so namenjena ohranjanju medijske pluralnosti, in povezovalne vloge medijev zaščitenih narodno-jezikovnih skupnosti je hkrati napad na pluralnost informacije, na svobodo tiska in posledično na osnovne stebre vsake strpne, odprte in demokratične družbe. Takih groženj, kakršne ta čas beležimo s strani Gibanja petih zvezdic, nismo doslej slišali niti iz ust lokalne nacionalistične desnice,” poudarja slovenski deželni svetnik SSk, ki tudi spominja, da je pristojni deželni odbornik Pierpaolo Roberti že večkrat zagotovil, da si bo deželna vlada prizadevala, da pobuda G5Z, ki je v Rimu vladni partner Salvinijeve Lige, ostane na ravni grožnje. “Pričakovati je, da se od tovrstnega nastopanja ogradijo tudi najvišji predstavniki Lige v senatu in poslanski zbornici,” zaključuje Gabrovec.
Da je treba manjšine, začenši s slovensko, nujno zaščititi, je medtem za agencijo Adn Kronos povedal predsednik FJK Massimiliano Fedriga, ki se torej ne strinja s predlogom, da bi slovenskim medijem krčili (ali celo izničili) državno podporo.