Na pobudo SKGZ je bilo v petek, 23. marca, v Slovenskem kulturnem domu v Špetru srečanje, s katerim so se želeli tudi v Benečiji javno zahvaliti bivši parlamentarki Tamari Blažina za vse, kar je naredila za Slovence v videnski pokrajini in za vso našo skupnost nasploh.
V Benečiji slovensko političarko že dolgo zelo dobro poznajo. Kot je tudi sama povedala, je namreč tu navezala številne stike že v sedemdesetih in osemdesetih letih zaradi svojih službenih zadolžitev pri Slovenskem raziskovalnem inštitutu oziroma pri Slovenskem deželnem zavodu za poklicno izobraževanje, pa tudi zaradi svojega delovanja v stranki ter v SKGZ. Dobro se spominja tudi prvih praznovanj 8. marca v organizaciji Zveze beneških žena, ki se jih je tudi kasneje vedno z veseljem udeleževala, ali obmejnih srečanj županov. Takrat je tudi spoznala Bruno Dorbolò in starejšo generacijo beneških voditeljev, kot so bili Del Medico, Predan, Petricig, Cerno in drugi. Na Benečijo pa se je vsekakor tudi zelo navezala, tako da njena naprezanja na politični ravni, najprej v deželnem svetu in nato v Rimu, da bi pomagala reševati odprta vprašanja oziroma probleme tega območja, niso bila samo dolžnostne narave, je poudarila Blažinova.
Med glavne uspehe, ki pa so vsekakor sad sodelovanja oziroma skupinskega dela, pa je bivša slovenska parlamentarka, s katero je po uvodnih pozdravih Luigie Negro za SKGZ in Giorgia Bankiča za ISK vodila pogovor Jole Namor, uvrstila deželni zakon za Slovence 26/2007, ki je bil sprejet kljub številnim pritiskom njegovih nasprotnikov in protestnim zborovanjem. Kar zadeva parlament, pa je izpostavila sistemsko financiranje slovenske manjšine. Blažinova se namreč zelo dobro spominja manifestacije uslužbencev naših ustanov in večletnega mučnega ter ponižujočega boja, da bi, kar zadeva prispevke, enostavno dosegli to, kar predvideva zaščitni zakon. Pomemben je tudi nov zakon za založništvo, v katerem so v ločenem členu obravnavani manjšinski mediji.
Poglavje zase nedvomno zasluži šolstvo, saj se je Blažinova veliko ukvarjala s to problematiko. Prispevala je k odprtju dvojezične nižje srednje šole v Špetru, na pomoč pa je priskočila tudi pri reševanju prostorskih težav šole, ki so se vlekli skozi več let, vse dokler ni bila dokončana obnova starega sedeža. Za vse to sta se ji v petek iz srca zahvalila tako ravnateljica Sonja Klanjšček kot župan Mariano Zufferli. Blažinova pa se je ukvarjala tudi s širjenjem poučevanja slovenščine v druge doline na Videnskem in je obžalovala, da je propadel projekt dvojezičnega pouka v Terski in Karnajski dolini oziroma da v Kanalski dolini še vedno nimajo večjezičnega pouka. Poudarila je, da je bilo doslej preveč stvari nedorečenih, povedala pa je, da na splošno sicer tudi na italijanskem ministrstvu ne nasprotujejo širjenju pouka slovenščine. To dokazuje tudi dejstvo, da je v srednjih šolah ta odslej mogoč in uradno priznan – če se šole ya to odločijo – kot pouk drugega tujega jezika. Sicer pa je ocenila, da bi verjetno bilo lahko marsikaj s tem v zvezi hitrejše, če bi imela na šolskem področju več pristojnosti Dežela.
Beseda je tekla tudi o Postaji Topolove, ki jo Tamara Blažina od nekdaj ceni. Zato je tudi takoj pomislila na to prireditev, ko so v komisiji za kulturo, šolstvo in šport poslanske zbornice preučevali dobre prakse na kulturnem področju. Postajo je v Rimu zelo učinkovito predstavila Donatella Ruttar, v komisiji pa so posebno občudovali koncept ponovne oživitve starega vaškega jedra in njeno mednarodno razsežnost.
Kar zadeva prihodnost, pa je Blažinova izrazila željo, da bi v Rimu, kjer jo je nadomestila Tatjana Rojc, nadgradili zaščitni zakon, sestavili in sprejeli enotno besedilo na področju slovenskega šolstva in uredili vprašanje zastopstva v parlamentu z volilnim zakonom. Sicer pa Blažinova upa, da bo Italija končno ratificirala Evropsko listino o deželnih in manjšinskih jezikih ter še okrepila odnose s Slovenijo.

Za glasbeno točko je poskrbel zbor Rečan _ Aldo Klodič pod vodstvom Davida Tomasetiča.