V Sloveniji bodo v nedeljo, 3. junija, osme parlamentarne volitve, na katerih se bo na 25 kandidatnih listah za mesto v državnem zboru potegovalo več kot 1600 kandidatov (med njimi je 56 % moških in 44 % žensk, povprečna starost pa je 50,63 let). Enako število list oziroma strank se je v volilni boj spustilo tudi leta 1992, na prvih državnozborskih volitvah, na vseh ostalih pa je bilo število list nižje. Napoveduje pa se nov rekord v zgodovini slovenskih parlamentarnih volitev, saj se kar 69 sedanjih poslancev (od skupno devetdesetih, med katerimi dva zastopata italijansko oziroma madžarsko narodno skunost) poteguje za ponovno izvolitev. Največ starih obrazov je, kot spominjajo v Delu, v državnem zboru ostalo po volitvah leta 2000, ko je bila skoraj polovica poslancev še enkrat izvoljena.
Nedeljske volitve bodo že tretjič zapored predčasne, treba pa je dodati, da do njih prihaja pravzaprav skoraj ob naravnem izteku sedanjega mandata. Prejšnje volitve so bile namreč 13. julija 2014, tik pred odstopom premierja Mira Cerarja pa se je že govorilo o tem, da bo predsednik Slovenije Pahor redne volitve razpisal za 10. junij.
Volišča bodo v nedeljo odprta od 7. do 19. ure, takoj zatem pa bodo začeli s preštevanjem glasov. Medtem se je včeraj, 29. maja, že začelo predčasno glasovanje, ki se bo zaključilo jutri, 31. maja, ob 19. uri, in za katero je določenih 63 volišč. V Sloveniji namreč dopuščajo možnost, da volivci, ki so na dan glasovanja odsotni, svojo državljansko pravico in dolžnost opravijo prej. Prav tako so že razposlali glasovnice slovenskim državljanom s stalnim prebivališčem v tujini, ki lahko svoj glas oddajo po pošti ali – v nedeljo – na diplomaskih predstavništvih in konzulatih. V tujino so vsekakor letos poslali 96.769 glasovnic (dobrih 25 tisoč več kot leta 2014), med temi 6.372 slovenskim volivcem v Italiji.
Slovenski volivci so sicer razdeljeni v osem volilnih enot, v vsaki pa izvolijo po enajst poslancev. Za izvolitev poslancev italijanske oziroma madžarske narodnosti pa je predviden poseben volilni seznam (pripadniki manjšinskih skupnosti pa volijo vsekakor tudi druge poslance v volilni enoti, ki ji pripadajo).
Kar zadeva izid volitev, tudi tokrat sondaže kažejo na veliko razdrobljenost volilnega telesa. Sicer ankete največ možnosti za relativno zmago napovedujejo SDS Janeza Janše, na drugem in tretjem mestu pa naj bi bili Lista Marjana Šarca (kamniškega župana, ki je bil glavni Pahorjev nasprotnik na lanskih predsedniških volitvah) in Socialni demokrati. Sledi jim glavna zmagovalka prejšnjih volitev SMC, ki se bo tokrat, kot kaže, odrezala precej slabše (leta 2014 je prejela kar 34,49 % glasov), v parlament pa naj bi se ponovno uvrstili tudi DeSUS, Levica in Nsi, medtem ko naj ostale liste ne bi imele velikih možnosti, da presežejo štiriodstotni volilni prag. Približno tretjina volivcev je sicer še neopredeljenih, vprašanje je tudi, kolikšna bo tokrat volilna udeležba. Pred štirimi leti je bila namreč samo 51,73-odstotna, potem ko je bila leta 2011 65,60-odstotna. Po vsej verjetnosti pa bo tudi nova slovenska vlada sad koalicijskega dogovora med različnimi strankami in listami.