V normalnih razmerah bi lahko presegli milijon prenočitev

Viljam Kvalič je vodenje Javnega zavoda za turizem Dolina Soče prevzel sredi novega vala koronavirusa, ki je začasno zadušil turistično dejavnost. Opogumlja pa ga, da je bil lanski padec obiska v dolini bistveno manjši od slovenskega povprečja, zato upa, da se bo trend, ko bo svet spet v normalnih tirnicah, nadaljeval. Zaenkrat ne obljublja novosti v delovanju zavoda, zaveda pa se, da bo v nasprotju z delovanjem v zasebnem sektorju odslej potreboval tudi nekaj politične spretnosti.

Kaj bodo vaše prve naloge, ki ste si jih zastavili?

Zavod Dolina Soče je postal dober vzor, na kakšen način lahko neka regija upravlja destinacijo in jo promovira. Zato je moja prva naloga nadaljevanje zastavljenih projektov zavoda. V nadaljevanju pa pride na vrsto njihova nadgradnja, predvsem v smeri trajnostnega razvoja, promocije in sodelovanja znotraj regije, iskanje skupnih rešitev v smeri, ki nam bo prinesla kakovostne goste.

Potrebna bo tudi politična spretnost za sodelovanje z občinskimi sveti. Bovec in Kobarid sta lani odtegnila del predvidenega denarja, ste se o tem že pogovarjali z župani?

Lansko leto je bilo zelo specifično in morebiti je prišlo zaradi ekstremne situacije do kakšnih trenj, več ali manj pa smo se pogovorili in financiranje bo ostalo po ključu dogovora ob ustanovitvi zavoda.

Na javni turistični zavod gledam kot servis turističnim ponudnikom in turistom ter servis tudi do soustanoviteljic – občin. Z njimi se lahko dogovarjamo, na kakšen način bomo delovali kot izvajalci. Brez sodelovanja in dialoga je torej tudi izvedba vprašljiva. Vem, da bo potrebna določena politična spretnost, kako pluti med različnimi interesi, saj je deležnikov veliko. To delo je težje kot v zasebnem sektorju, vidim pa tukaj tudi prednost javnih zavodov. Sem za to, da se v enem delu deluje tudi profitno in da zavod svoje ostanke usmerja nazaj v javno dobro. Kot smo videli na primerih upravljanja Javorce in Tolminskih korit, lahko nastanejo zelo lepe zgodbe in v interesu nam je v vseh občinah razvijati podobne projekte z namenom širitve aktivnosti in vsebine.

Vložek v urejanje naravnih znamenitosti se vrača, lahko vidimo predvsem na primeru Tolminskih korit. Zalogaj je še velik pri slapovih Kozjak in Boka, izviru Soče, koritih Soče. Pa je takšen princip vstopnin pametno vpeljati v vseh primerih, ali bi bilo to za obiskovalca vendarle preveč?

Najprej je treba sploh urediti dostope do vsega naštetega. Izvir Soče pa je ena od glavnih prioritet, ki jo postavljamo v izvedbo letos in naslednje leto, saj želimo, da se ta točka uredi zaradi same izkušnje in varnosti obiskovalcev. Ta model je dober in ga želimo izvesti na več lokacijah.

Glede vstopnin cena ni problem, če obiskovalcu zagotovimo kakovostno izkušnjo. Če pa teh vstopnin postane preveč, lahko to urejamo s karticami – mi svojo že imamo. V preteklosti je bilo plačljivih točk malo.

Turistične izkušnje si Kvalič nabiral v agenciji Kompas, je nekdanji direktor turistične agencije Happy Tours in nazadnje soustanovitelj rezervacijskega portala MojaSlovenija.org.

Kako meriti uspešnost turizma? Lani je bilo 620.000 prenočitev, predlani rekordnih 850.000, si želimo preseči milijon?

Mislim, da bi v normalnih razmerah lahko presegli milijon prenočitev. Seveda ne na račun zgolj poletnih mesecev. Naša naloga je, da razširimo sezono tudi na spomladanske in jesenske mesece, ob tem da naredimo preboj tudi v zimski sezoni.

Ampak na kakšen način?

Za Kanin se pripravljajo projekti, a za to temo nisem pravi naslov. Za širitev sezone pa potrebujemo dodatne vsebine turističnih produktov in povečanje števila hotelskih nastanitev. Pojavili se bodo novi hoteli, upamo na obnovo obstoječih, kar bo hitro privabilo nove goste, saj je povpraševanja veliko.

Lahko lokalne skupnosti vplivajo na to, da ne bi prišlo do poceni garažnega turizma?

Zavod lahko na to vpliva kot posvetovalni organ pri izboljšavi kakovosti. Najboljše merilo je trg, ki sfiltrira vse. Če bomo imeli kakovostne namestitve in storitve, bomo lahko delali in rasli v smislu kakovosti. V nasprotnem primeru pa gre za razvrednotenje produkta, ki ni nikomur v interesu. Občina in država lahko z določenimi kriteriji omejita, kdo in pod kakšnimi kriteriji lahko izvaja neko dejavnost. Morebiti z regulacijo števila plovil na reki Soči ali z urejanjem obiska na najbolj zasedenih lokacijah z vnaprejšnjimi rezervacijami. Naše okolje je majhno in občutljivo in če ga želimo ohraniti takšnega, kot je, ga je treba upravljati. Za domače ponudnike je to izziv, po drugi strani pa tudi velika priložnost za razvoj.

O regulaciji plovbe na Soči se govori zelo dolgo, pride tudi to vendarle na vrsto?

Letos se pripravlja testno obdobje, kjer bomo s kamerami prepoznavali vrsto plovil in jih preštevali. Zagotovo pa je občutek takšen, da je v konicah sezone Soča preveč zasedena. Ampak potrebujemo točne številke, da lahko poiščemo rešitve.

Zavod doslej očitno ni predstavljal kariernega izziva za kakovosten mlajši kader predvsem zaradi ujetosti v javne plačne razrede. Ali bi se lahko urejalo to drugače, da zaposleni ne bi bili mezdni delavci, če že predstavljajo eno najboljših slovenskih turističnih destinacij?

Ja, dolžni smo spoštovati zakonska določila in plačilne razrede. Se pa strinjam, da je turizem takšna dejavnost, kjer je v določenih obdobjih obremenitev precej večja, in da je primerjava med javnim uslužbencem v turizmu in uslužbencem kje drugje nesorazmerna. Manevrskega prostora za finančno motivacijo je manj. V zasebnem sektorju je trend višanja cen v turizmu, saj je zahtevnost dela visoka. Ko javni zavod išče informatorje ali vodnike, je zato tudi v slabšem položaju v primerjavi z gospodarstvom.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.