V občini Rezija bodo zgradili novo šolo. Tako se je odločila občinska uprava, ki jo že skoraj dve leti – izvoljena je bila konec maja 2019 – vodi županja Anna Micelli. Občinski odbor je na svoji seji 1. marca odobril študijo o tehnični in gospodarski izvedljivosti, ki jo je izdelal arhitekturni studio iz Gorice, gradnjo nove šole pa so vključili tudi v Triletni načrt infrastrukturnih del 2021-2023 (z deli naj bi predvidoma začeli leta 2023), ki so ga prav tako odobrili na isti seji in ki zaobjema vrsto posegov v skupni vrednosti skoraj 7.150.000 evrov, od katerih jih je 68 % predvidenih za novo šolo. Ta naj bi stala ob glavni cesti med Bilo in Ravanco, nedaleč od sedanje šole, na območju, kjer zdaj stojijo lesene barake (tam je imel sedež tudi “Näš muzeo”, dokler niso muzejske zbirke preselili v nove prostore na Solbici).

“Rezija brez šole ni Rezija”
V dolini pod Kaninom je prebivalcev vedno manj, njihova povprečna starost pa se viša, tako da nujno potrebuje ustrezne storitve, da bodo lahko v dolini živele družine. V prvi vrsti je to seveda šola, kot poudarja županja Micellijeva. “Rezija brez svoje šole ne more živeti. Brez nje Rezija preprosto ni Rezija, saj sta sedanjost in še zlasti prihodnost te doline odvisni prav od šole in družin.” Sedanje šolsko poslopje, ki so ga zgradili leta 1979 (torej po potresu leta 1976, ki je močno prizadel te kraje) in gosti vrtec, osnovno in nižjo srednjo šolo, pa ni več v skladu z novimi varnostnimi predpisi. Predvsem kar zadeva potresno varnost, so se namreč normativi spremenili, še zlasti po tragediji iz leta 2002, ko se je podrla osnovna šola v S. Giulianu di Puglia v Moliseju. Za prilagoditev varnostnim normam bi potrebovali približno 1,8 milijona evrov. Poleg tega pa poslopje dejansko ne odgovarja potrebam sedanje šolske populacije, ki je veliko manjša (pred štiridesetimi leti je bilo malčkov, učencev in dijakov, ki so obiskovali šolo v dolini Rezije skupno 180). Zato je občinska uprava – podobno je razmišljala tudi prejšnja, ki je maja 2019, tik pred volitvami, posredovala Deželi FJK prijavo interesa za gradnjo novega šolskega poslopja – ocenila, da je bolj smiselno zgraditi novo šolo. “Že septembra 2019 smo se prvič sestali s starši otrok, ki obiskujejo našo šolo, in jim razložili, kaj pomeni kazalnik tveganja 0,22, ki izhaja iz ocene strokovnjakov, ki so spomladi leta 2019 preverili potresno odpornost poslopja. Z njimi smo se tudi pogovorili kako naprej, marca lani pa se je zaradi pandemije covida-19 vse ustavilo. Januarja letos smo spet začeli z delom, saj smo izvedeli, da bodo spet na razpolago deželna sredstva za izgradnjo šol oziroma za gradbene posege na šolskih poslopjih.”

Naložba v prihodnost doline in v življenje v gorah
Skupno naj bi za izgradnjo v dveh delih (prvi vključuje gradnjo šolske stavbe, drugi pa telovadnice) porabili 4.859.439,20 evrov, v kar so všteti tudi stroški za pridobitev zemljišč, na katerih naj bi stala nova šola, porušenje obstoječih objektov, opremo, napeljave, nepredvidene stroške in drugo. Za prvi del naj bi potrebovali skupno približno dve leti in pol, za drugi del pa nekaj manj kot dve leti. “Upamo, da bo deželna uprava razumela, da gre za naložbo v prihodnost našega območja, v življenje v gorah, in da se ne bo zaustavila pri golih številkah. Teh 52 otrok, ki trenutno obiskuje našo šolo, je za nas zelo dragocenih (v naslednjem šolskem letu naj bi bilo na podlagi predvpisov otrok 50, op.ur.). Nova šola, ki bo šola skupnosti, lahko da nov zagon naši dolini, mi pa želimo razmišljati o dolini, ki je živa in ki ima načrte za svojo prihodnost. Pogoj za to je seveda to, da lahko družine ostanejo pri nas.”
Občinska uprava je vsekakor trdno odločena, da bo ta svoj projekt tako ali drugače uresničila. “Izgradnja nove šole je za nas prioriteta in bi jo radi imeli čim prej. Zato se bomo potrudili, da si bomo zagotovili potrebna sredstva: poiskali bomo vse možne finančne vire, se s projekti prijavili na razpise, če ne bo šlo drugače, bomo poskusili tudi z zbiranjem prispevkov.”

Z Občino Kluže za šolo, povezano s Parkom Julijskega predgorja
V Reziji pa so pomislili tudi na to, kako še dodatno obogatiti šolsko ponudbo. Tudi iz srečanj z družinami je prišla jasno do izraza želja, da bi še bolj ovrednotili domače naravno bogastvo oziroma da bi v šoli še bolj prišle do izraza naravoslovne vsebine oziroma bi uveljavili tudi učenje na prostem in doživljajske metode. Ključno bo s tega vidika sodelovanje s Parkom Julijskega predgorja, s katerim že zdaj izvajajo številne aktivnosti, v bodoče pa naj bi bilo tega skupnega dela še več. Pri vsem tem se občinska uprava opira tudi na pomoč Univerze v Vidnu in drugih organizacij oziroma ustanov, ki se ukvarjajo z lokalnim razvojem obrobnih goratih območij. “Radi bi razvili nek model šole v gorah, ki bi bil lahko za zgled tudi drugim podobnim perifernim območjem,” je še povedala Micellijeva. Primer dobre prakse je s tega vidika ljudska šola v naravnem parku Dobrač na Koroškem (Naturpark Volkschule Dobratsch). K sodelovanju so privabili tudi bližnjo Občino Kluže, s katero delijo pripadnost Parku Julijskega predgorja, biosfernemu rezervatu Unesco MAB “Julijske Alpe” in Kaninu. Poleg tega pa se zaradi premajhnega števila prebivalcev (pod 1.000) sami ne morejo prijaviti na deželni razpis na tem področju, tako da so se s Klužami dogovorili za skupni projekt.
Tjaša Gruden