Medtem ko po vsem svetu 31. oktobra že od leta 1924 obeležujejo dan varčevanja, je v Sloveniji ta datum povezan tudi z reformacijo, verskim, političnim in kulturnim gibanjem iz 16. stoletja, ki je Slovencem s Primožem Trubarjem prinesla slovenski knjižni jezik in prvo slovensko knjigo, Katekizem. Zato je 31. oktober v Sloveniji tudi dan reformacije, ki je leta 1992 postal praznik.
Osrednja proslava je bila že sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je bil slavnostni govornik predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je uvodoma poudaril, da se obilje slovenskega naroda najjasneje izraža skozi jezikovno in kulturno identiteto, reformacija pa je bila prelom časa in civilizacijski preskok v kulturnem in jezikovnem popotovanju slovenskega naroda. Reformacija je kot gibanje nenadomestljivo vplivala na versko, politično, družbeno in kulturno sliko Evrope, ki se je začela izvijati iz preteklih težkih spon v nov preporod, je povedal Židan in izpostavil izjemne posameznike, kot so Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastijan Krelj, ki so znali ta preporod povezati s potrebami naroda. “Vzpostavitev lastnega knjižnega jezika v času reformacije je namreč slovenski narod vodila v nadaljnji razvoj.” Slovenščina se je tedaj ponašala z bogatim izročilom in se je javno uporabljala, ni pa bila sistematično pisana. Danes pa se ljubezen do slovenskega naroda in jezika kaže na različne načine, je še poudarili Židan: skozi skrb za kulturo, kulturno ustvarjanje in njene ustvarjalce, skozi skrb za znanost, razvoj in intelektualni naboj skupnosti, skozi javno rabo slovenskega jezika, podporo pisani besedi in knjigi, skozi premišljeno vpeljavo digitalizacije in novih tehnologij, skozi priznavanje slovenščine kot jezika nas vseh, tudi najranljivejših.
»Slovenščina je živ in vitalen jezik. Je ena najbolj prepoznavnih prvin naše identitete. Med drugim ima največje število narečij na svetu glede na število prebivalcev, ki jo uporabljajo kot materni jezik. Bodimo ponosni na to bogastvo besed in posebnosti naše jezikovne skupnosti. Slovenščina se razvija in spreminja, vendar presenetljivo mnogo počasneje, kot se je spreminjala do in v 16. stoletju. Ostaja temeljni gradnik našega naroda, kljub pojavu novega slovenskega besedja, v katerem se zrcalijo predvsem posledice aktualnih družbenih in tehnoloških sprememb. Verjamem, da slovenščina ni ogrožena in bo prisotna zaradi svojih posebnosti, značilnosti  in izjemnosti jezikovne strukture. Poskrbimo, da bo raba slovenščine stvar vzgoje, da jo bodo mladi znali govoriti in jo bodo predvsem radi uporabljali. Za vse nas pa naj ostaja močna vez, ki nas združuje, vir naše samobitnosti in steber notranje moči naše države,« je zaključil Židan.
Danes zvečer pa bo slovesnost tudi na Trubarjevi domačiji v Rašici, kjer bo slavnostni govornik predsednik Slovenije Borut Pahor.