Predstavljamo vam še nekatere kandidate, ki bodo lovili poslansko mesto v Državnem zboru in ki so pokazali interes po predstavitvi v našem tedniku. Vrstni red predstavitev sledi časovnici tiskanim objavam Novega Matajurja.

Matajurc želi še v Državni zbor

Kobariški župan Marko Matajurc bo na aprilskih volitvah nastopil kot kandidat gibanja Povežimo Slovenijo. Po napovedih bo nastopil tudi na jesenskih lokalnih volitvah kot neodvisni kandidat.

»K sodelovanju me je povabil gospodarski minister Zdravko Počivalšek, po premisleku pa sem pristal na ponudbo. Odločil sem se s težavo in z veseljem po drugi strani,« je pojasnil Matajurc, ki občino vodi svoj prvi mandat.

Kot dodaja, se ni v igro za poslanski sedež podal zaradi politike ali osebnih želja, temveč zaradi ljudi. »Že v krajevni skupnosti in občini se vidi, kako pomembna je lahko pozicija odločevalca. Marsikdo nam govori, da se nečesa ne da storiti, potem pa vidiš, da vendarle ni tako,« poudarja in hkrati dodaja, da bo ob morebitni izvolitvi ne glede na trenutno opcijo deloval kot neopredeljen kandidat: »Življenja ne delim na leve in desne, ampak na poštene in nepoštene, na delavne in nedelavne. Tu bom dosleden. Delal bom za ljudi in za to, da bodo imeli mladih v teh krajih večji privilegij,« je dodal.

Funkcija poslanca in župana je že vrsto let sicer nezdružljiva. Če bi mu uspelo stopiti skozi vrata Državnega zbora, bo ostal v parlamentu, pravi, bi si pa prizadeval, da bi lahko deloval v obeh funkcijah.

Doslej sta v tolminskem volilnem okraju kandidaturi napovedala dolgoletni poslanec SDS Danijel Krivec in kandidat SD Alen Červ. 

Tolminski župan gre v lov za poslanski sedež

Tolminski župan Uroš Brežan je potrdil, da bo na aprilskih državnozborskih volitvah kandidiral na listi Gibanja svoboda, ki jo vodi doslej gospodarstvenik Robert Golob. To bo njegov sicer tretji poskus preboja v slovenski hram demokracije.

»Vedno sem dobival ponudbe, da bi se vključil v državno politiko, vendar sem vedno odklonil sodelovanje, odkar županska funkcija ni združljiva s poslansko. Tudi letos sem večkrat rekel ne, po dolgem nedavnem pogovoru z Golobom, pa sem si premislil,« je dejal Brežan, ki je v letih 2004 in 2004 kandidiral na listi Stranke mladih Slovenije.

Kot pravi, je tokrat pretehtalo zavedanje okoliščin na nacionalni ravni: »Zdi se, da ne obstaja politična opcija, ki bi imela hkrati pozitiven odnos do podeželja in skladnega regionalnega razvoja ter jasnih zavez demokratičnim načelom ločitve treh vej oblasti, človekovim pravicam in novinarski svobodi. V tem trenutku etablirane stranke ne ponujajo odgovora, ki bi zajel ves ta politični spekter, mislim pa, da ga Slovenija potrebuje. Zato je Gibanje svoboda lahko ta nova zgodba in sam bi jo imel možnost tudi sooblikovati.«

V lokalni politiki deluje 20 let, vmes je oddelal tudi mandat državnega svetnika. Kaj lahko ponuja volivcem tolminskega okraja? Poudarja podporo naložbam cestni infrastrukturi na četrti razvojni osi ter med Novo Gorico in Bovcem, urejanje kolesarskih poti po dolinah Soče in Idrijce, internetne infrastrukture, zahtevne komunalne infrastrukture, podporo naložbam v stanovanjsko gradnjo, v turizem, projektu posodobitve zdravstvenega doma in gradnje satelitskega urgentnega centra v Tolminu ter naložbam v kulturno dediščino.

»Na čezmejnem področju bi omenil projekta Poti miru in čezmejno smučišče na Kaninu, z regijskega pomena je pomembna Evropska prestolnica kulture leta 2025 in v tej luči tudi vloga Posočja pri povezovanju z našo manjšino v Videmski pokrajini.« Na področju kmetijstva daje podporo projektu ekoregije, ki sta ga zasnovala Kmetijska zadruga Tolmin in Mlekarna Planika.

Če mu na volitvah ne bi uspelo, bo zagotovo kandidiral na jesenskih lokalnih volitvah za vnovični mandat tolminskega župana.

Hrast je bil blizu, kako bo tokrat?

Kandidat stranke Nova Slovenija (NSi) v tolminskem volilnem okraju bo pravnik Matej Hrast. Tolminec na začasnem delu v Ljubljani kot strokovni sodelavec poslanske skupine bo kandidiral drugič zapored, potem ko mu je pred štirimi leti za izvolitev zmanjkala ena odstotna točka.

Posočje potrebuje močnejši glas v Ljubljani, pravi: »Vsi si želimo dodatnega poslanca s tega območja. Izkušnje našega volilnega sistema pa kažejo, da je izvolitvi dodatnega poslanca v Posočju najbližje prav NSi. Končno besedo pa imajo seveda vedno volivci.«

Glede na aktualno politično dogajanje je dejal, da so razlike v nazorskih pogledih v demokraciji nekaj običajnega. »Sam pa bi si želel nekaj več razprave o vsebini, manj medsebojnega obtoževanja ter nekoliko več enotnosti pri ključnih interesih države. Verjamem, da smo na lokalni ravni lahko pri tem boljši,« je poudaril.

Kot še dodaja, je vesel, ker je vladi uspelo sprejeti paket davčnih razbremenitev, ki da bodo povečale neto plače zaposlenih ter okrepile gospodarsko okolje pri nas: »To usmeritev bo treba ohraniti tudi v prihodnje. Treba bo izboljšati položaj družin in v družbo prinesti več veselja do življenja. Potrebujemo sprostitev stanovanjskih gradenj. Na področju zdravstva bo potreben premik od državnega zdravstva do vsem dostopnega javnega zdravstva. Nenazadnje situacija v svetu kaže, da bomo morali nadaljevati tudi z vlaganjem v našo varnost.«

Želje mladih v Posočju pozna, pravi, zato med prioritetne rešitve za območje našteva izboljšanje cestnih povezav in ustavljanje odhoda javnih storitev iz Posočja. Izpostavlja pa tudi izboljšanje sodelovanja z zamejstvom: »Omenil sem že gradnjo 4. razvojne osi. Gre za zgodovinsko pot, ki povezuje tudi območje naše manjšine z osrednjo Slovenijo. Ohraniti je treba tudi vizijo predora pod Predelom. Na področju turizma vidim priložnosti v krepitvi enotne turistične destinacije Soške in Nadiških dolin. Pomembna je tudi krepitev medsebojnega poznavanja ter prijateljskih vezi med Slovenci na obeh straneh meje. Na tem področju vidim priložnost v izmenjavi dijakov med Tolminom in Čedadom, saj si nenazadnje delimo pomemben del zgodovine.«

LMŠ v volilno dirko z gradbenim inženirjem

Na strankarski Listi Marjana Šarca bo na prihajajočih parlamentarnih volitvah v tolminskem okraju kandidiral 44-letni trenutni vodja Državnega logističnega centra Roje Erik Pagon. »Lahko bi gledal le nazaj, lahko bi le tarnal, a sem se odločil, da stopim iz cone udobja in poskušam tudi nekaj ukreniti,« je dejal v Ljubljani živeči Tolminec.

Pagon sicer ni povsem novi obraz slovenske politike, a bo vseeno prvič iskal podporo volivcev. V mandatu vlade Marjana Šarca je bil namreč vršilec dolžnosti generalnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve in za tem še namestnik generalnega sekretarja Vlade RS.

Med prednostne naloge izpostavlja varovanje okolja. »Zadnji predlog zakona o vodah je dober dokaz, da ohranjanje narave ni samoumevno, ko nekomu zadiši po kapitalu,« je dejal. Podpira boljšo infrastrukturno povezavo med kraji Posočja, postavitev satelitskega urgentnega centra v Tolminu in helikoptersko nujno medicinsko pomoč. »Izboljšati bi bilo treba tudi proces umeščanja objektov v prostor z digitalizacijo in e-poslovanjem, da se postopki ponekod ne bi več podvajali in terjali veliko časa za razrešitev,« dodaja inženir gradbeništva in geodezije.

Od leta 2013 službuje na Upravi RS za zaščito in reševanje, kjer je najprej pokrival področje ocenjevanja škode in poškodovanosti objektov. Danes v centru Roje skrbi za skladiščenje, vzdrževanje in prevoze državnih rezerv materialno-tehničnih sredstev. Prav bi bilo, da bi tudi politiki vrnili nekaj ugleda, meni: »Zato velja staviti tudi na medsebojno spoštovanje in se držati vsaj minimalne norme obnašanja. Pripravljen sem pa na vse.«