vartac_sovV vartace v Sauodnji ‘veneziane’ na oknah so seda gor potegnjene an na šipah (sui vetri) nam migajo zajčki, mačkice, pisiči. V duoru ta pred šuolo je trava posiečena an so že nastavli adno hišo (ki jo je šenku an tata) an tudi ‘scivolo’. An mikan čudež se je zgodiu: v Nediških dolinah so spet odparli adno šuolo, ki je bla zaparta tri lieta. Za tel mikan čudež muormo zahvalit mame an tata, ki so zaupali špietarski dvojezični šuoli an gor upisal njih otroke. So zaupali dvojezični šuoli an kar so jim jal, de v Špietre ni zadost prestora za vse an de zato bojo gledal ušafat kak drug prestor tle po Nediških dolinah. Troštal so se, de tuole rata. An je ratalo.
Seda osanajst otruok (pari, de se jim parlože še kajšan) se vsak dan uoze do tele vasice na vznuožju Matajurja an tle se učijo piet, risat, igrat po italijansko, po sloviensko an v našem narečju (dialetto). So kumi začel njih dugo pot v šuoli, pa na stienah je že puno risb, diženjinu obiesanih!
Njih učiteljce so Marina Pocovaz iz Petjaga (italijansko), ki je že puno liet na dvojezični šuoli v Špietre,  an Nadja Kovic iz Gorice (po sloviensko), ki so pru vesele dielat v telem kraju, ki “je te pravi za sparjet tele mikane otroke, imamo lepe prestore od zuna an od znotra, je mierna vas, kjer bo lahko pejat otroke na sprehod. Troštamo se, de vič judi spozna od blizu telo šuolo, de nas bojo hodil gledat…”.
An v torak, 16. setemberja, kajšan jih je paršu že gledat: Maria, ki do kako lieto od tega je bla učiteljca, meštra pru v tistim vartace, v tistim ažile, trideset liet. Maestra Maria (takuo jo šele kličejo ‘nje otroc’ v sauonjski dolini) je bla žalostna, kar je šla v penzjon, zak tiste dielo ji je bluo pru všeč, an če kajšankrat je bluo težkuo, saj je imiela an po 40 otruok, an jih je daržala sama! Še buj žalostna je bla, kar so tisto šuolo zaparli, zak nie bluo vič zadost otročiču. “Niesam še tle tode šla ne, zak me je bolielo ta par sarcu videt vse zaparto. Seda pa, ki sam vidla spet urata odparte, spet luč notar, me je puno razveselilo! Je pru adna liepa rieč, je an čudež… ” Učiteljce Marina an Nadja so ji jale, de naj jih pride še gledat, naj jim pride kake pravce pravit an tudi kuo je bluo, kar je ona učila. Za šigurno maestra Maria seda bo hodila buj pogostu tam tode… An vsi se troštamo, de veselo uekanje telih otruok, oživi an razveseli vse, ki živijo v telem kraju.