Po tem ko je čas epidemije novega koronavirusa vendarle dal nekaj počitka gorskim reševalcem, imajo v teh dneh na vrhuncu turistične sezone spet polne roke dela. Za razliko od prejšnjih let pa je nekaj manj tujih gostov, več pa je domačih turistov, ki se podajajo v gore.
“V hribih je res ogromno ljudi. Občutno več je domačih planincev in občasnih planincev, ki niso dobro pripravljeni in slabo opremljeni,” je povedal Miljko Lesjak iz tolminske postaje gorskih reševalcev. “Posledica tega so utrujenost, zdrsi, tudi slaba orientacija,” dodaja.
Vseeno pa neizkušenost v gorah ni edini vzrok za nesreče. Sredi julija so, na primer, obravnavali tudi tragično nesrečo zelo izkušene 63-letne planinke, ki je z normalne pohodne poti omahnila v smrt na Batognici v krnskem pogorju.
Postaja GRS Tolmin je letos v statistiko sicer vpisala dva mrtva gornika in še tri, ki so preminili v drugih nesrečah.
Bovški in tolminski postaji sta letos vseeno zabeležili že 58 intervencij. Ker je manj tujih padalcev, je za spoznanje manj padalskih nesreč, ki so v preteklih letih zapolnile polovico statistike o nesrečah. Letos jih je “zgolj” tretjina, navaja Lesjak.
Koča na Črni prsti med najboljšimi
Dom Zorka Jelinčiča na Črni prsti nad Baško grapo se je uvrstil v finalni izbor najboljše slovenske planinske koče v letošnjem letu. Drugi krog glasovanja bo zdaj potekal do 3. septembra, ko bo Planinska zveza Slovenije razglasili zmagovalko izbora za naj planinsko in naj visokogorsko kočo. Zmagali bosta koči, ki bosta v svoji kategoriji dobili največ glasov bralcev portala Siol.net in ki bosta po mnenju strokovne komisije izpolnjevali vse ustrezne kriterije.
Dom Zorka Jelinčiča ima v gostinskem prostoru 56 sedežev, v petih sobah pa ima deset postelj, 40 pa je skupnih ležišč. Nekdanjo italijansko vojaško stražnico je Planinsko društvo Most na Soči uredilo v planinsko postojanko leta 1954. Pet let pozneje je kočo prevzelo Planinsko društvo Podbrdo. Leta 1965 so dogradili nadstropje ter postavili bivak z zimsko sobo. Otvoritev povečanega in obnovljenega doma je bila 7. avgusta 1966, ko so ga tudi poimenovali po Zorku Jelinčiču (1900-1965), zaslužnem primorskem borcu in planincu.