Več kot sedem tednov in pol po volitvah v Sloveniji še ni parlamentarne večine. S tem se je sprijaznil tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki tako v prvem krogu (30 dni od ustanovne seje državnega zbora) ni predlagal nobenega mandatarja. Rok je zapadel v ponedeljek, 23. julija, Pahor je zato, kot to predvidevata ustava Republike Slovenije in Poslovnik Državnega zbora, predsednika parlamenta Mateja Tonina obvestil, da je na podlagi posvetovanj “ugotovil, da nihče ne uživa potrebne podpore za izvolitev za predsednika vlade.” Predsednik Slovenije je v pismu Toninu tudi dodal, da je nato mandatarstvo ponudil relativnemu zmagovalcu volitev, predsedniku SDS Janezu Janši, ki pa ni dal soglasja h kandidaturi. Tudi predsednik drugouvrščene stranke LMŠ, Marjan Šarec, je Pahorja seznanil, da še vedno nima zagotovljene potrebne večine (za to je bil odločilen izstop NSi iz pogajanj, op.ur.). Zato je predsednik Slovenije sklenil, da ne predlaga nobenega kandidata za predsednika vlade.

Ko se bo državni zbor seznanil z odločitvijo predsednika Pahorja – do tega naj bi prišlo na petkovi seji -, bo začel teči drugi rok za iskanje mandatarja in oblikovanje parlamentarne večine ter posledično sestavo vlade. Predsednik Slovenije in poslanci (posamezne parlamentarne skupine ali pa 10 poslancev) bodo imeli štirinajst dni časa, da predlagajo kandidata za predsednika vlade. Če bo tudi drugi krog neuspešen, bo na razpolago še 48 ur – takrat je sicer za izvolitev dovolj relativna večina prisotnih v državnem zboru -, nato pa ne bo druge možnosti kot predčasne volitve.

Marjan Šarec, ki se že od razglasitve volilnih rezultatov dalje trudi, da bi sestavili sredinsko vlado, je dal do ponedeljka, 30. julija, čas Novi Sloveniji, ki je prejšnji teden odstopila od pogajanj – svojo odločitev, ki naj bi sicer veljala samo za prvi krog, je utemeljila z dvomi o možnosti oblikovanja stabilne vlade šestih različnih strank, med katerimi je tudi veliko zamer in trenj -, da se dokončno odloči, če je zanjo zgodba o sredinski koaliciji z LMŠ, SD, SMC, DeSUS in SAB zaključena ali ne. Glede na to, da so pri pogajanjih in sestavi besedila koalicijske pogodbe močno napredovali, se je zdelo Šarcu pravilno, da NSi pove, če je vstop v njihovo koalicijo zanjo še možna opcija. NSi pa je takoj odgovoril, da se trenutno razmere niso spremenile in torej trenutno ne razmišljajo o vrnitvi k pogajanjem s petorčkom strank. Iz LMŠ so nato dejansko tudi uradno poslali vabilo Levici, pri kateri pa so bili sicer včeraj zelo kritični, ko so izvedeli, da je Šarec pred njimi spet povabil na pogajanja NSi.

Oblikovanje stabilne vlade je še vedno tudi cilj Janeza Janše in SDS, kar so potrdili tudi na svojem zborovanju v Bovcu prejšnji konec tedna. Obenem pa jih ni niti strah predčasnih volitev, če bo do njih prišlo. Trenutno bi bila pripravljena sodelovati s SDS le NSi in SNS.

Sicer pa v Sloveniji ni prvič, da na mandatarja čakajo toliko časa. Kot poročajo na portalu Siol.net je bil prav Janez Janša za premierja enkrat že izbran v drugem krogu iskanja mandatarja. To se je zgodilo po volitvah leta 2011, na katerih je sicer prevladala Pozitivna Slovenija ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki pa mu, potem ko ga je tedanji predsednik Danilo Türk predlagal za mandatarja, ni uspelo zbrati 46 glasov. V drugem krogu je nato pet strank, podpisnic koalicijske pogodbe, predlagalo Janšo, ki je svoj mandat nastopil januarja naslednje leto (nekaj več kot leto kasneje pa mu je bila izglasovana konstruktivna nezaupnica in je njegovo mesto prevzela Alenka Bratušek). Andrej Bajuk pa je bil leta 2000, po nezaupnici Drnovškovi vladi, izbran celo v tretjem krogu z minimalno večino. V vseh ostalih primerih pa je Slovenija predsednika vlade dobila že v prvem krogu.