Dolgoletno in plodno sodelovanje in prijateljstvo med Slovenci iz Posočja in videnske pokrajine je spet prišlo do izraza na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki so ga priredili že petinštiridesetič. Od daljnega prvega srečanja, ko se je zbralo približno petnajst ljudi, je dogodek prerasel v izjemno pomembno kulturno, predvsem pa družbeno-politično prireditev. Pomen te pobude je potrdilo tudi srečanje sobote, 17., ki so se ga ob krajevnih upraviteljih z obeh strani meje in predstavnikih slovenskih organizacij udeležili tudi predsednik slovenskega državnega zbora Milan Brglez (ki je bil tudi slavnostni govornik), minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc, generalna konzulka Slovenije v Trstu Ingrid Sergaš in podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec.
Po pozdravu kobariškega župana Roberta Kavčiča, ki se je med drugim tudi zahvalil profesorju Viljemu Černu, enemu izmed udeležencev prvega novoletnega srečanja, za dolgoletno delo v korist slovenske skupnosti v videnski pokrajini, je njene potrebe pred polno dvorano predstavila predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò. Uvodoma se je vprašala, zakaj Benečija z vidika družbeno-gospodarskega razvoja zaostaja za Posočjem.orkester_KO
“Morebit de naši komuni su premikani an šibki an de manjka an skupni projekt za nas spejat na pravo pot al pa nas špaleju tisti, ki 40 liet pota, ki po dolinah smu runal »Moja vas«, »Mlada brieza« »Naš domači jezik«, su se donas zaljubil tu njih materni jezik al materne jezike, zak su jih okarstil. Tist, ki jest guorin, se kliče Nediško-natisoniano, pa nie družine slovenskega jezika. Takuo pravejo. Mi na sred Evrope, kjer te narguorše kulture an jezikovne družine se srečajo an se miešajo, bi miel bit kjek posebnega: na griča, ki pa nie padla s kostanja, tardijo naši parjatelji. Takuo namest ponudit sladke burje, čakajo, de zagnijo. Na poslušajta njih pravc, ki za branit nediško al rezijansko, pravejo po taljiansko, zak se zaspita an sa nie cajta spat. Tisti, ki nečejo iti 40 liet nazaj, naj hodejo z nam.”
Predsednica Inštituta za slovensko kulturo se je zaustavila tudi pri pomembnem in dolgoletnem delu slovenskih društev in začetkih delovanja Inštituta. Spregovorila je o evropskih projektih, pri katerih je imel pomembno vlogo Inštitut. Izpostavila je tudi željo po nadgradnji centra SMO, z večjo povezavo tudi z ostalimi dolinami v videnski pokrajini, kjer živi slovenska skupnost, in Posočjem. Po mnenju Dorbolojeve je treba nadaljevati na poti do turističnega in gospodarskega razvoja teh krajev, da bodo lahko tu ostali tudi mladi. Poudarila pa je, da so taki projekti živ dokaz, kako lahko kultura prispeva k razvoju krajev in skupnosti. Ob koncu je izrazila željo, da bi lahko na naslednjem srečanju govorili o tem, kako v Terskih dolinah deluje dvojezična, v Kanalski dolini pa trojezična šola, in da bi skupaj razpravljali tudi o udejanjanju novega skupnega projekta.
Predsednik državnega zbora Milan Brglez pa je v svojem nagovoru pohvalil Slovence na Videnskem, da so kljub vsem težavam, fašizmu in kasnejšim pritiskom in protislovenski gonji vztrajali in ohranili svoj jezik in identiteto, zaradi česar so lahko vsem za zgled. Pri tem je omenil časopis Matajur in Kulturno društvo Ivan Trinko, ki je bilo “osrednji borec za kulturno emancipacijo Slovencev in politični okvir za srečevanje zavednih Slovencev.” Brglez se je spomnil tudi še vedno neizpolnjenih zakonskih obvez, kot pozitivna zgleda, ki navdajata z optimizmom, pa izpostavil SMO in dvojezično šolo v Špetru.
Kot dodaten problem v videnski pokrajini je omenil pomanjkanje delovnih mest in se pri tem navezal tudi na besede Mladih Benečanov z lanskega Dneva emigranta, ko so poudarili, svoje prepričanje, da ima slovenska kultura neizmerno vrednost in da želijo prispevati k rasti svoje skupnosti. Prav mladi pa so po Brglezovem mnenju pomemben dejavnik pri bodočem ohranjanju slovenske kulture na Videmskem.
Ob koncu je predsednik državnega zbora tudi priznal, da se Slovenci v matici ne zavedajo, kaj pomeni biti pripadnik manjšine v nenaklonjenem okolju, da bi lahko Slovenija naredila več za rojake, ki živijo izven njenih meja, nikakor pa je ti ne smejo imeti za “mačeho”.
Na tradicionalnem novoletnem srečanju, ki so ga organizirali župani Kobarida Robert Kavčič, Bovca Valter Mlekuž in Tolmina Uroš Brežan ter načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, so podelili tudi dve Gujonovi priznanji, ki jih podeljujejo posameznikom ali ustanovam, organizacijam in društvom za njihov prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in kulture v videnski pokrajini.
Letošnja dobitnika sta Živa Gruden za dolgoletno požrtvovalno vodenje Dvojezične šole v Špetru ter za vsestransko delovanje in Giorgio Banchig za dolgoletno urejanje časopisa Dom ter za politično, kulturno in raziskovalno delo.