V zgornjem Posočju skorajda tretjina ponudnikov turističnih nastanitev dejavnosti nima odprte vse leto, zato ti ne bodo upravičeni do državne pomoči za omilitev posledic epidemije s koronavirusom. Gospodarsko ministrstvo in vlada namreč nista prisluhnila opozorilom gospodarske zbornice in soškega turističnega zavoda, da takšne ponudnike država postavlja v neenakovreden položaj, medtem ko bo ukrep povzročil zmedo na trgu, saj slovenski gosti ne bodo vedeli, kateri ponudnik lahko sprejme turistične bone.

Kot je potrjeno, bodo lahko slovenski državljani pri domačih turističnih ponudnikih od 19. junija do konca leta uveljavljali bone v vrednosti 200 evrov na osebo, mladoletni bodo upravičeni do 50 evrov pomoči. Slovenski turizem bi zgolj s tem dobil približno 345 milijonov evrov. To je sicer osrednji ukrep tretjega protikoronskega ukrepa, ki ga je pripravila vlada.

Stanje na dan 13. 03. 2020
Občinaneaktivniaktivnidelež
Bovec7928927 %
Tolmin5816435 %
Kobarid2912224 %
Kanal42119 %
Dolina Soče17059629 %

Toda zakon predvideva, da morajo biti ponudniki na področju turizma 13. marca vpisani v Poslovni register Slovenije in v register nastanitvenih obratov. Prvega pogoja pa v soški dolini ne izpolnjuje skorajda 30 odstotkov ponudnikov, saj da je sobodajalstvo tudi dopolnilna gospodarska dejavnost, ki ima poseben status, opozarjajo v turističnem zavodu Dolina Soče. Sobodajalec je namreč fizična oseba, ki ponuja največ 15 ležišč, dejavnost pa opravlja občasno oziroma največ 150 dni v letu. “Kako si te dni razporedi, je njegova odločitev. Nekateri oddajajo celo leto, precejšen del, ki je sedaj problem, pa samo preko glavne sezone, večinoma od velike noči pa do konca septembra,” navaja direktor zavoda Janko Humar.

Poleg dohodnine sobodajalci mesečno plačujejo tudi 30 evrov na mesec za prispevke zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja: “Nekaterim oddajanje čez poletje povsem zadostuje in se s tem ne želijo ukvarjati celo leto, nekaterim pa so tudi prispevki motiv, da dejavnost začasno odjavijo. Glede na to, da imajo pravico, da si sami izberejo 150-dnevno obdobje, v katerem bodo poslovali, jih taka zakonska opredelitev postavlja v neenakopraven položaj.”

Slovenski gosti so v soški dolini lani zagotovili 17 odstotkov prihodov in 15 odstotkov vseh prenočitev.

Družina Skočir na Selih pri Volčah v tolminski občini je dolgo časa vlagala v pet apartmajev, ki so turistom na voljo od leta 2017. Večino gostov v preteklih letih so predstavljali tujci, zaradi epidemije pa so letos računali na domače turiste – tudi na račun turističnih bonov. “Bojimo se, da bo prihodek tudi zaradi tega, ker bonov ne bomo mogli unovčiti, še manjši,” nam je povedal Tine Skočir.

Toda prekinitev dejavnosti ni edina težava. V neenakovrednem položaju so se znašli vlagatelji, ki jih je epidemija prehitela pred odprtjem dejavnosti, in tudi tisti, ki so prenesli poslovanje na svojce. Lastnica Kampa Koren Lidija Koren je dejavnost razvijala tri desetletja in jo želela del prenesti na sina, ki pa marca razumljivo ni odpiral poslovnega statusa za dejavnost, ki je zaradi epidemije ni smel opravljati.

“Pomoč turističnih bonov bi zagotovo prav prišla, zdaj pa lahko celo dobimo negativno reklamo, češ da ne sprejemamo Slovencev ali delamo na črno. Situacija je zato zelo neprijetna. Razumem sicer, da zaradi pomoči bonov obstaja možnost špekulacij, toda nekaj povsem drugega je, če kamp razvijaš 30 let,” je opozorila Lidija Koren.

Humar obenem poudarja, da je prav, ker je državna pomoč usmerjena ponudnikom, ki vse leto plačujejo dajatve, vendar pa to vseeno ne dosega osnovnega namena zakona – pomagati k zagonu turistične dejavnosti: “Zahteva, da bi bili do plačil s turističnimi boni upravičeni vsi, ki imajo v času trajanja ukrepa prijavljeno dejavnost, bi bila gotovo primernejša, stroški proračuna bi bili enaki, tudi zmede na trgu bi bilo manj. Zdaj pa bo moral vsak obiskovalec, ki bo želel plačevati z boni, najprej preveriti, ali jih tam, kamor želi, sploh lahko sprejmejo ali ne.”

V zgornjesoški dolini je okoli 800 sobodajalcev, ki ponujajo več kot 4.600 turističnih postelj. Približno 1300 od teh bo slovenskim gostom ostalo nedostopnih, če bodo želeli unovčiti državno pomoč.

Gospodarsko ministrstvo sta o problematiki opozorili tudi krovni Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica (OZS). “Dovolj bi bilo, da je ponudnik vpisan v register nastanitvenih obratov, če hoče biti upravičen do pomoči oziroma da lahko gostje pri njem koristijo bon,” pravi Vesna Maver iz območne enote OZS Tolmin. Pojasnil gospodarskega ministrstva, če bodo sprejeli argumente za popravo zakonodaje, v torek nismo dobili.