Vsi za satelitski urgentni center, toda …

Tolminska občina je nezadovoljna, da država po vzpostavitvi državnih urgentnih centrov zaustavila aktivnosti za ustanavljanje satelitskih urgentnih centrov v bolj oddaljenih krajih od bolnišnic. Po obisku državne sekretarke ministrstva za zdravje Milojke Magajne v Zdravstvenem domu Tolmin sicer projekt ni bližje uresničitvi, je pa potrdila podporo na tem področju.

»Na nacionalni ravni bomo pri obravnavi sprememb v prihodnje posebej obravnavali prav območja s posebnimi zahtevami, to pa so velika območja, kakršno pokriva tudi ZD Tolmin,« je dejala Milojka Magajne, ki je sicer med drugim pohvalila vlogo ZD pri obvladovanju okužb koronavirusa v enotah doma upokojencev na tem področju.

Država je ob vzpostavitvi urgentnih centrov predvidela manjše urgentne centre za ukrepanje na velikih in manj poseljenih območjih. Od takratnih obljub ni bilo nič, nova obljuba državne sekretarke pa je enaka prejšnjim. Foto: Blaž Močnik

Medtem župan Uroš Brežan ni zadovoljen, da so projekti satelitskih urgentnih centrov postali odvisni od finančne zmogljivosti občin, ki pa takšnega zalogaja ne zmorejo. Vseeno tolminska lokalna skupnost pripravlja projektno dokumentacijo  in upa, da bi lahko dela izvedli vsaj po korakih. S tem pa bi prebivalci Posočja vendarle dobili ustrezno hitro prvo obravnavo, saj je urgentni center v Šempetru pri Gorici od najbolj oddaljenih delov Tolminske, Kobariške in Bovškega oddaljen približno dve uri vožnje. Brežan pričakuje, da bo država zdaj sredstva našla denar v okviru Načrta za okrevanje in odpornost: »Projekt  satelitskega urgentnega centra na nacionalni ravni dopolnjuje sistem nujne medicinske pomoči. Posočje zaradi svoje oddaljenosti, lege in razpršene poselitve tak sistem in center nujno potrebuje. Na lokalni ravni bomo na to pripravljeni, saj je potreba po tem v Posočju velika tako z vidika oskrbe lokalnega prebivalstva kot z vidika turizma.« Zdravstveni dom Tolmin s kobariško in bovško postajo pokriva celotno območje tolminske upravne enote, ki je z 940 kvadratnimi kilometri največja v Sloveniji.

Drugi bodo odločali

Državno sekretarko je še opozoril, da občine nimajo informacij o tem, za katere projekte naj bi se namenilo pet milijard evrov iz Načrta za okrevanje in odpornost  oziroma se ta sredstva delijo za zaprtimi vrati, kar da je v nasprotju z navodili Evropske unije, da morajo biti dokumenti dostopni in je pri njihovem oblikovanju treba zagotoviti sodelovanje vseh pristojnih inštitucij. »Ker bomo imeli pri nas ob novi delitvi na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo tudi do štirikrat manj možnosti črpanja denarja, je namreč prav Načrt za okrevanje in odpornost za nas priložnost uresničiti kakšnega od izredno pomembnih projektov za lokalno skupnost,« je dejal župan Občine Tolmin Uroš Brežan.

Boljša informacija pa je, da je v Tolminu v nastajanju Center za duševno zdravje, katerega vzpostavitev se obeta še v tem koledarskem letu, trenutno pa potekajo dogovori o načinu sodelovanja med ZD Tolmin, ZD Idrija in pristojnimi inštitucijami. »Zelo sem zadovoljen, ker se pripravlja odprtje tega centra, zaradi epidemije in stisk, ki jih zaradi nje doživljajo ljudje, je ta zdaj še toliko bolj potreben in pomemben tudi za naše območje. Občina Tolmin se bo potrudila zagotoviti prostore, ZD Tolmin kader, pomoč so obljubili tudi pri Ministrstvu za zdravje,« je dodal župan.

Cepljenje da ali ne ni vprašanje

Sicer je na območju trenutno aktivnih približno 170 okužb s covidom-19. Kot pojasnjuje zdravnik in direktor ZD Gaudencio Lucas Triep, se stanje v treh enotah doma upokojencev vendarle umirja. Proti koncu leta so v tolminski enoti že cepili večino oskrbovancev, kjer pa je bila okužba očitno že prisotna. Pomembno pa je, da je bilo hudega poteka okužbe kar za polovico manj v primerjavi z enoto v Podbrdu, kjer je podobna populacija oskrbovancev. »Tu se je videl vpliv cepljenja, čeprav zgolj z enim odmerkom. Tudi smrtnih primerov je bilo manj,« je izpostavil Triep.

Dodal pa je, da imajo v zdravstvenem domu v zadnjem času več primerov komplikacij po preboleli okužbe s koronavirusom, manj pa je preostalih boleznih dihal. »Okužbo je v zadnjem času prebolelo bistveno več ljudi kot v prvem valu. Pojavljajo se komplikacije v pljučnem delu, kar zmanjša zmogljivost pljuč in otežuje normalno dihanje. Vendar je bilo v lokalnem okolju manj pljučnic, angin, bronhitisov in okužb dihal na sploh. Ker smo se držali pravil, uporabljali maske in se držali medsebojne razdalje,« je sklenil.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.