Malokrat se je vidlo po naših dolinah tarkaj judi ku v nediejo, v Gorenjem Tarbiju, za Burnjak, praznik kostanja, ki so ga organizal Polisportiva Gorenji Tarbij, vasnjani an tarbijska fara, Kmečka zveza, Pro loco Nediške doline an drugi, ki so paršli na pomuoč.
Sevieda je puno pomagalo tudi liepo vreme, pa tiste, kar so vsi vidli v nediejo, je bluo predvsem veseje an željo od vsieh nardit kiek skupnega, kiek, ki nie samuo praznik kostanja, pač pa praznik naših goratih dolin. An tisti, ki so paršli od zuna – puno iz Laškega, iz Tarsta an Gorice pa tudi iz Slovenije – so vidli, de tele gorate doline so še žive. Biu je an liep znak kuraže vsiem nam.
* * *
“Sai, è proprio una bella festa, grazie per averci invitati… La camminata Natranke in posti suggestivi, il mercatino dei prodotti locali e degli artigiani, l’angolo per i bambini, la ribolla, le castagne, le fisarmoniche, … tutto bello. Ma poi… quello che qui si respira: il vostro orgoglio di far vedere a tutti quello che siete, l’orgoglio di appartenere ad una comunità che non tutti conosciamo come dovremmo, o addirittura non conosciamo per niente…” Tele besiede mi jih je jala adna parjateljca iz Manzana. Je paršla gor samuo za me pozdravit: se je ustavla do tame, ona an vsi, ki so bli kupe z njo. Ku stuojke an stuojke ljudi, ki so se cieu dan mešal po klancih tele luštne vasice (med njimi tudi župani naših kamunu an predsednica Dežele Debora Serracchiani).
Besiede moje parjateljce so lepuo poviedale, kaj je biu Burnjak v Gorenjem Tarbiju. Pa še tuole: tudi ona, ku puno drugih, se je čudvala, dost mladih je tisto nediejo dielalo. Zaries puno jih je bluo, an lohni ne vsi vesta, de so za tuole skarbiel že puno cajta priet. Recimo samuo, de tisti petak priet jih je bluo na Dugem par Caterini an Morenu vič ku štierdeset, ki so kostanj načenjal. Nih drugih deset so gor par Konacu kuhal an lupil burje, za jih dajat z batudo tu nediejo. V saboto jih je bluo vic ku petdeset v vasi, ki so nastavjal kjoske, klopi, mize… an v nediejo, že od sedme napri, so bli spet gor za dielat do vičer. Sevieda, kupe z njimi so bli an tisti buj par lieteh, tisti, ki so praznoval Burnjak, velik senjam tarbijske fare, kar so bli mikani an je bluo še puno ljudi po vaseh. Stvari so se spremenile, je puno praznih hiš, zgubjajo se vasi an z njimi tudi naša slovienska identiteta. Ops… nie pru takuo: kar smo vidli v Gorenjem Tarbiju v nediejo, nam da trošt, de se na bo še zgubila, de je še živa, de tarduo darži na nje koranine. An če koranine so močne, iz njih zrase veliko an močnuo drevuo, ki ga na obedna sila zrije.
Vse ostalo, kar je bluo na Burnjaku, vam povedo tist par fotografiji, ki jih videta tle. Puno ljudi vie že vse, saj facebook, instagram, whatsapp an vse tele moderne stvari, so nesle že po cielem svietu glas, besiede an podobe Burnjaka v Gorenjem Tarbiju.
Ki reč še? Bohloni, vsiem, ki so se za tuole potrudil: Polisportiva Gorenj Tarbij, vasnjani an tarbijska fara, Kmečka zveza, Pro loco Nediške doline, Albergo diffuso Valli del Natisone, društva Srebrna kaplja, Potok, Bančinari, beneška folklorna skupina Živanit, Circolo Legambiente Udine, Jagri iz Oblice “amici del segugio”, otroc an družine dvojezične šuole. Bohloni, vsiem, ki sta paršli gor.
