V Kanalski dolini bo z naslednjim šolskim letom (2023/2024) na šolah, ki delujejo v okviru Večstopenjskega zavoda Trbiž, uradno stekla faza eksperimentacije večjezičnega pouka – učni jeziki bodo poleg italijanščine še slovenščina, nemščina in furlanščina -, kar pomeni pomemben korak naprej za krajevno prebivalstvo, ki si že dolgo želi, da bi vsi dolinski jeziki imeli svoje mesto v šoli. Pozitivno novico, da je minister za izobraževanje Patrizio Bianchi podpisal odlok o dovoljenju eksperimentacije tega inovativnega didkatičnega modela, ki bo trajala pet let, je posredovala sama Dežela FJK z odbornico Alessio Rosolen na čelu, ki je že pred leti prepričano podprla tako obliko pouka, vest pa je razveselila prav vse deležnike.
V Kanalski dolini, kjer od leta 1919 delujejo samo italijanske šole, si sicer že več kot dvajset let prizadevajo za sistemsko rešitev za izvedbo pouka slovenskega jezika v lokalnih šolah. Slovenščina se je v tem obdobju pojavljala v šolah v različnih oblikah, a zelo fragmentirano in nesistemizirano, težave pa so bile predvsem s financiranjem ur pouka slovenskega jezika oziroma s pridobivanjem učnega kadra. Na začetku leta 2017 so predstavniki Občin Naborjet – Ovčja vas in Trbiž, Slovenskega kulturnega središča Planika, Združenja don Mario Cernet, Združenja don Eugenio Blanchini in Kanaltatler Kulturverein podpisali resolucijo, s katero so pozvali pristojne oblasti, naj čim prej sprejmejo zahtevo po večjezičnem izobraževanju v Kanalski dolini in drugje na Videnskem, kjer se želijo šolati tudi v slovenščini. Nato je na pobudo Občin Naborjet – Ovčja vas in Trbiž začela delovati posebna mednarodna znanstvena komisija, ki so ji zaupali nalogo, da pripravi vertikalni model večjezičnega kurikula za šole vseh stopenj v okviru Večstopenjskega zavoda Trbiž. Projekt so pilotno začeli izvajati v Ukvah, pred tremi leti pa so večjezični pouk razširili še na druge vrtce in osnovne šole v Kanalski dolini. Vsako leto so se sicer še vedno pojavljale težave in zamude, število ur slovenščine pa je bilo dejansko manjše od predvidenega. Tudi letos večjezični pouk še ni stekel, saj zaradi birokratskih zapletov še niso zagotovili potrebnih učiteljic oziroma učiteljev. Njihovo iskanje so tokrat zaupali društvu iz Trsta, potrebna sredstva pa so zagotovili v okviru vsedržavne strategije za razvoj perifernih območij Italije (gre za tako imenovane ‘Aree interne’), medtem ko so prejšnja leta stroške za večjezični pouk krili s sredstvi iz zaščitnega zakona za Slovence št. 38/2001.

Slovenskemu jeziku priznali dostojanstvo
Po večdesetletnem stremljenju, ko se je slovenščina v Kanalski dolini ohranjala z obšolskimi dejavnostmi in vključevanjem slovenskega jezika v šole na najrazličnejše načine po zaslugi lokalnih društev in ob pomoči slovenske organiziranosti ter Slovenije, je uraden začetek eksperimentacije nedvomno zelo dober rezultat, ocenjuje predsednica SKGZ in nekdanja ravnateljica na slovenskih šolah Ksenija Dobrila.
“Zagon eksperimentacije večjezičnega pouka po dobrem stoletju, odkar so bile na tromeji samo italijanske šole, daje dostojanstvo tudi slovenščini, ki bo v šolski kurikul vključena ne le kot predmet, ampak kot učni jezik. Izkušnje nam dokazujejo, da je na tak način učenje nekega jezika bolj učinkovito.” Ker pa je ministrstvo, kot je navada, dovolilo postopno eksperimentacijo – v enem razredu za vsako šolo na vsaki stopnji -, je treba paziti, da ne bodo drugi, ki so v teh letih že imeli pouk slovenščine, prikrajšani, dokler ne bo večjezični pouk tudi uradno razširjen na celotno vertikalo. “Na nas je, da smo na to pozorni in da to jezikovno ponudbo podpiramo ter jo pomagamo utrditi in razširiti,” je dodala predsednica SKGZ, ki je priznala, da pri tem računajo tudi na pomoč Slovenije. “Samo učenje slovenščine v šoli pa vsekakor ni dovolj: treba bo okrepiti obšolske dejavnosti v slovenščini, da se poveča izpostavljenost slovenskemu jeziku,” je zaključila.

Veselje v Kanalski dolini
“Po dolgih letih, ko smo se na različnih ravneh in vsepovsod vsi borili, da bi prišli do priznanja modela večjezičnega pouka, nas je vest, da je minister končno dovolil njegovo eksperimentacijo močno razveselila,” je povedala predsednica Združenja don Mario Cernet in pokrajinska predsednica SSO Anna Wedam, ki obenem upa, da bo s tem tudi konec vsakoletnih zamud in takih ali drugačnih birokratskih zapletov. Kako bo vse skupaj naslednje leto potekalo, sicer trenutno še ni povsem jasno, vsekakor pa pričakujejo, da bodo lahko z večjezičnim poukom – ne glede na uradno eksperimentacijo – nadaljevali v vseh razredih, kjer je ta doslej že potekal, ob dejstvu, da so za nekaj let zanj že zagotovili potrebna sredstva v okviru vsedržavne strategije za razvoj perifernih območij Italije. “Če bi z začetkom eksperimentacije učenci drugih razredov oziroma letnikov ostali brez modela pouka, ki smo ga v zadnjih letih izvajali projektno v vrtcih in osnovnih šolah, bi bil to s tega vidika korak nazaj,” je opozorila Wedamova.

Čestitke upraviteljem občine Naborjet – Ovčja vas
Pri SKS Planika so prav tako z veseljem sprejeli novico o dovoljenju izvedbe večjezičnega pouka s strani ministrstva za izobraževanje. “Za popolno oceno bo treba sicer še počakati, da bo jasno, kako se bo model izvajal, vsekakor pa pričakujemo, da bo, kar zadeva poučevanje slovenščine in v slovenščini, vse potekalo pod okriljem Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za FJK,” je povedal Rudi Bartaloth. “Vsekakor za ta dosežek pri Planiki čestitamo županu občine Naborjet – Ovčja vas Borisu Preschernu in njegovi ekipi.”
(t.g.)