Za ovrednotenje in spodbujanje rabe slovenskih narečij Kanalske doline

Ovrednotiti slovenska narečja Kanalske doline in spodbuditi njihovo rabo med mladimi, zato da se ne bi izgubil najpomembnejši del krajevne kulturne dediščine: to je bil glavni cilj projekta “Jezik – Korenina naše kulture”, ki ga v teh dneh zaključuje Združenje don Mario Cernet. S projektom, ki ga je leta 2016 podprla tudi Dežela Furlanija-Julijska krajina s sredstvi iz 22. člena deželnega zakona za Slovence 26/2007, ki je namenjen ukrepom v korist rezijanščine in jezikovnih različic Kanalske, Nadiških in Terskih dolin, pa so želeli tudi med sabo in s knjižnim jezikom primerjati različna slovenska narečja, ki jih govorijo na Videnskem, ter na tak način pokazati, da imajo vsa skupno osnovo. Združenje don Mario Cernet je projekt izvedlo v sodelovanju s Svetom slovenskih organizacij, med partnerji projekta pa so bili še Inštitut za slovensko kulturo, Kulturno društvo Monte Joanaz, Občina Naborjet-Ovčja vas in Večstopenjska šola Trbiž.
O opravljenem delu in rezultatih sta na tiskovni konferenci, ki je bila v petek, 8. junija, na društvenem sedežu v Ovčji vasi, spregovorila predsednica Združenja don Mario Cernet Anna Wedam, ki je tudi pokrajinska predsednica SSO za Vidensko, in koordinator 16.700 evrov vrednega projekta Albert Devetak, ki mu je pri vodenju projektnih dejavnosti pomagala tudi domačinka Jasmin Schnabl (s krajevnim društvom sodeluje v okviru deželnega projekta, ki ga izvaja Inštitut za slovensko kulturo, op.ur.).
Pomembno vlogo so sicer v projektu imeli predvsem otroci. Učenci ukovške osnovne šole so namreč med šolskim letom v popoldanskih urah s pomočjo učiteljic Alme Hlede Preschern in Elise Kandutsch ter Anne Wedam zbirali in prebirali pravljice in pripovedke v slovenskih narečjih Kanalske doline, se učili narečnih pesmi, izdelali in zbrali pa so tudi risbe o krajevnih navadah in običajih.
Dodatno gradivo so prispevali še Marija Moschitz, Mariella Preschern, Osvald Errath in Alessandro Oman. Prav knjigi bivšega naborješko-ovškega župana Omana sta bili tudi dobra podlaga za učenje narečnih izrazov in njihovega zapisovanja.
Iz vsega tega sta nato nastala pobarvanka za otroške vrtce in učbenik za osnovnošolske otroke. Pobarvanko je s pomočjo moža pripravila in ilustrirala Paola Bertolini Grudina, ki je svetovno uveljavljena ilustratorka. Risbe se nanašajo na pravljice, pripovedke, šege in navade Kanalske doline. Učbenik, ki ga bogatijo z vsebino povezane barvane risbe, prav tako predstavlja krajevno kulturno dediščino. Besedila so v narečjih Kanalske doline, priložili pa so jim tudi prevoda v italijanski jezik oziroma v knjižno slovenščino. Tako pobarvanko kot učbenik bodo na začetku naslednjega šolskega leta razdelili otrokom, ki obiskujejo vrtec in osnovno šolo v Ukvah.
Rezultat dejavnosti, pri katerih so med šolskim letom navdušeno sodelovali otroci iz ukovške osnovne šole, pa je bila tudi zaključna prireditev z naslovom “Pa našem”, ki je bila v ponedeljek, 11. junija, v prostorih bivše mlekarne v Ukvah in na kateri so otroci pokazali, kaj vse so se naučili. Program je bil namreč v celoti v narečjih Kanalske doline.
Kot smo uvodoma omenili, pa je bil del projekta namenjen tudi primerjavi med narečji Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter knjižno slovenščino. Za primerjalno študijo je poskrbel Tadej Pahor, ki je vzel v poštev izraze, ki so jih zbrali v učbeniku, besedišče, ki sta ga med letoma 1850 in 1930 v pridigah uporabljala beneška župnika Peter Podreka in Alojz Klinjon ter današnje krajevne govore v Nadiških dolinah. Brošuro bodo v kratkem predstavili tako v Kanalski dolini kot v Špetru in Čedadu.
Medtem pa so pri Združenju don Mario Cernet, prav tako s pomočjo deželnih sredstev, že začeli tudi z novim projektom “Žabarim – m’ pa tè sǝm / Govorim – torej sem”, ki je neke vrste nadaljevanje in nadgradnja prvega in v okviru katerega bodo pravljice, pesmi in drugo tudi posneli.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.