V prejšnji številki, ki je izšla 3. julija, smo objavili intervju s Stefanom Predanom, ki vodi urad Kmečke zveze v Benečiji. Ustvariti je znal več pozitivnih pobud in zagotoviti beneškemu kmetijstvu vidno vlogo. Danes lahko rečemo, da so kmetijstvo, živinoreja in sadjarstvo v Benečiji izraz Kmečke zveze. Predan, ki je na Univerzi v Vidnu diplomiral iz kmetijskih ved in tehnologije, je tudi aktiven na družbeno-političnem področju. Je podpredsednik SKGZ za Vidensko in član Deželne posvetovalne komisije za slovensko manjšino. Tukaj vam ponujamo v branje izvleček iz pogovora z njim.

Kmečka zveza v Benečiji deluje petnajst let, vi pa že od vsega začetka vodite pokrajinski urad. Kakšen je obračun opravljenega dela?
“Pred petnajstimi leti je malokdo verjel, da bo Kmečka zveza začela delovati tudi v Benečiji in da bo postala pomemben subjekt v kmetijskem in turističnem sektorju. Začeli smo goli in bosi, imeli smo veliko dobre volje in bili prepričani, da je tu velik potencial. Imeli smo pogum in tudi srečo, saj smo vključili v ta projekt veliko mladih, ki so z nami verjeli, da se da. Delovali smo na konkretni podlagi in rezultati so se začeli kazati. To nas je opogumilo, saj je pozitivno vzdušje pomembno tudi v takih preizkušnjah. Dokazali smo, da obstajajo velike priložnosti, če se resno, strokovno in z jasnimi načrti posvetiš kmetijstvu in našemu teritoriju.”
Podatki kažejo, da se je je zelo veliko kmetovalcev približalo vaši ustanovi. S katerimi potezami ste pridobili takšen ugled in dosegli vidne rezultate?
“Veliko smo delali na tem, da bi našim kmetovalcem in gozdarjem nudili najboljše možne pogoje. Zahvaliti se moram vsem sodelavcem, ki so se v tem času trudili in izobraževali, da smo dosegli zastavljene cilje. Danes znajo odgovoriti na večkrat tudi zapletena vprašanja, ki zadevajo kmetijsko problematiko in z njo povezano birokracijo. Poudariti je treba, da smo bili s tega vidika vedno v teku s časom in smo znali nuditi dobre storitve. Bili smo profesionalni.”
Kakšne so glavne značilnosti beneškega kmetovalca oziroma živinorejca? Se da živeti z delom na polju ali v hlevu?
“Pri nas ni veliko kmetovalcev. Imamo uspešne sadjarje, ki upravljajo 3 hektarje velike nasade, živinorejci imajo v povprečju kakih 15 glav živine, gozdarji pa skrbijo za približno 20 hektarjev gozda. Z vidika uspešnosti pa izstopajo tisti kmetje, ki svoje pridelke tudi prodajajo in ki imajo kmečke turizme. Treba pa je vložiti veliko truda, saj ni dovolj, da so kmetje uspešni prodajalci svojih proizvodov. Obenem morajo znati primerno promovirati tudi teritorij in njegove zgodovinske ter krajinske značilnosti. Danes je namreč uspeh odvisen od vseh teh faktorjev in samo tako si lahko konkurenčen in lahko preživiš.”
Kako lahko čezmejno sodelovanje in evropski projekti prispevajo k razvoju kmetijstva pri vas?
“Smo živ dokaz, kako evropski projekti in čezmejno sodelovanje pozitivno vplivajo na delo na našem teritoriju. Vzemimo na primer projekt »Prostor kostanja«, ki smo ga izvedli ravno pri Kmečki zvezi. Izkazal se je odlično in danes ga nadaljuje deželna ustanova ERSA. To je dokaz, da je bila ideja dobra in da ima še vedno velike razvojne perspektive.
Daleč najbolj uspešen projekt pa je bil sicer FARMEAT. Z njim smo konkretno ustvarili uspešno sodelovanje na kmetijskem področju med Gornjim Posočjem in Benečijo. Bistveno smo izboljšali medsebojne odnose, se spoznali, si izmenjali izkušnje in skupaj delili uspehe ter se spopadali z odprtimi vprašanji. V bistvu smo ustvarili tisto povezavo, ki ji na kulturnem področju pravimo skupni kulturni prostor, v našem primeru pa smo ustvarili idejo o skupnem kmetijskem prostoru.
Želel bi, da bi se taka oblika delovanja razširila tudi na turistično področje, ker sta za rast obmejnega območja nujna povezovanje in medsebojna solidarnost.”