Potem ko je Robidišče Trail Center postal edina turistična ponudba urejenih gorskokolesarskih poti v Posočju, je moral zaradi pravnega izpodbijanja soglasja lokalne agrarne skupnosti za uporabo zemljišč zapreti svoja vrata. Za nameček je na isti način kmetovalec izgubil pravico za pašo krav na obrobju najbolj zahodne slovenske vasi. Zgražanja javnosti je bilo v minulih dneh precej, zato v kobariški občini upajo, da ni prepozno za ureditev situacije.

»Trail center se zaradi legalnih zapletov zapira. Seveda lahko pridete k nam spat in vozit druge posoške potke in pa seveda tiste, ki jih v bližini kopljejo sosedje Italijani. Infrastruktura Robidišče Trail Centra pa bo v prihodnjih dneh podrta in vrnjena robidam v trajno uporabo. Poti trenutno niso prevozne, urejene ter zavarovane, zato je vožnja po njih nemogoča in nevarna,« je bilo sporočilo na spletni strani.

Ponudbo je za šest kolesarskih enoslednic v strminah med vasjo in reko Nadižo pripravil znan slovenski radijski voditelj Miha Šalehar. Kolesarsko infrastrukturo je zasnoval pred leti skupaj z nekaterimi domačini, soglasje za uporabo zemljišč pa iskal s takrat na novoustanovljenim gospodarskim interesnim združenjem Mravljišče Robidišče pri Agrarni skupnosti Logje-Robidišče. In ga tudi dobil za prosto uporabo poti in vlak za potrebe kolesarjenja. Medtem je kmetovalec Franci Ličer dobil tudi soglasje za pašo, nakar se je kmalu začelo zapletati.

Peščica posameznikov je po naših informacijah nasprotovala soglasju, češ da upravni odbor agrarne ni imel vseh pooblastil in da soglasje – v primeru kolesarskega centra – omogoča finančno okoriščanje ne pa brezplačnega kolesarjenja. Tožbo je v njihovem imenu vložil kobariški odvetnik Silvan Komunjar. Na sodišču v Tolminu je tožba v primeru paše najprej padla, a je drugostopenjsko odločilo v prid tožnikom. »S tem sem tudi jaz po letih pravdanja, neštetih inšpekcijskih obiskih, finančnih stroških priznal tožbeni zahtevek in se umaknil. Prišel sem z dobrim namenom, prepričan, da je projekt razvojno naravnan. Spoznal pa sem tudi, da je s pravdanjem nekoga enostavno izčrpati,« je povedal. Za pojasnila smo prosili tudi odvetnika, ki pa se je zaradi bolezni opravičil, dodatna pojasnila pa da lahko pričakujemo v kratkem. Ličer je ograje pašnika že odstranil.

Šalehar, ki ocenjuje, da je v preteklih letih za urejanje in vzdrževanje približno 11 kilometrov kolesarskih poti vložil približno 70.000 evrov, vložek v hišo s turističnimi nastanitvami in dodatno infrastrukturo pa je bil še bistveno večji, opozarja, da ni šlo za nasprotovanje skupnosti, ampak posameznikov. »Vse potrebno smo uredili tudi z direkcijo za infrastrukturo in zavodom za gozdove, ki nas je izpostavil tudi kot primer dobre prakse. Za podporo sem hvaležen in se zavedam, da so imeli tudi drugi težave,« je dejal in nadaljeval: »Storil sem nekaj napak, morebiti bi se lahko prej obrnil po pomoč. Tudi na občino Kobarid, ki ima več možnosti, kako zaščititi interes, da se tukaj še kaj dobrega zgodi. Zgodba je bila vsekakor dobra in z vidika turizma podaljševala sezono od zgodnje pomladi še globoko v jesen, oživili smo en del vasi, se prilagajali skupnosti in se povezovali z Italijani. Zdaj smo morali vse letošnje rezervacije odpovedati, odpovedati delo dvema osebama in se znašli v osebni stiski. Nekako bi še rad zbral voljo za nadaljevanje, ampak upanja nimam. Vesel pa bi bil tudi podpore onkraj besed,« je še dodal. V lanskem letu so v Robidišče Trail Centru našteli približno 1000 prenočitev in 2500 kolesarjev. »Seveda ne upoštevamo vseh, saj vstopa v park ne zaračunavamo. Slednje je pomembno, saj smo zaračunavali zgolj prevoz. Tisti na pedala so bili vabljeni k prispevku v vrednosti enega piva v našem baru,« je sklenil.

Predsednik Agrarne skupnosti Logje-Robidišče Darko Rosič poudarja, da kolesarska dejavnost v poraščenih gozdovih ni nikogar motila, s pašo pa bi lahko vsaj omilili zaraščanje krajine. Priznava pa, da agrarna skupnost še vedno deluje po stari zakonodaji, ki da je luknjičasta. »Pa tudi po tej zakonodaji bi lahko stvari tekle, če ne bi bilo posameznikov, ki iščejo dlako v jajcu in gledajo, kje stojijo vejice. Nihče ni bil oškodovan, morebiti je zdaj celo agrarna skupnost, ki bi po določenem obdobju dobila nekaj denarja v zameno za soglasje. To ne pelje nikamor. Kolesarski center in paša pa sploh nista edina primera, ampak se podobni vlečejo od leta 2011 zaradi istega posameznika.«

»Tudi mi smo bili v preteklosti v primežu tožbe in več šikaniranj s strani istega ‘posameznika’. Z veliko energije smo obstali, čeprav ni bilo lahko,« je povedala članica prej omenjenega gospodarskega združenja Staša Mesec z Domačije Škvor, ki ima v Robidišču že skoraj dvajsetletno tradicijo: »Trail center je dobra razvojna zgodba, zato smo ji pomagali po najboljših močeh in znanju od začetka. Žal to ni bilo dovolj. Še vedno ji stojimo ob strani in upamo na dober razplet, saj se imamo za tisti del skupnosti, ki verjame v razvoj in sodelovanje, čeprav tudi nam taka dejanja jemljejo energijo. Kolesarska zgodba je namreč le pika na i mnogim drugim izzivom v tej odmaknjeni vasici, s katerimi se proaktivno srečujemo v širši vaški skupnosti. Ne bomo pa se vdali.«

Medtem tudi župan občine Kobarid Marko Matajurc obžaluje, da je za zaplet izvedel šele pri njegovem koncu. Se je pa odločno postavil na stran razvoja. »Mi se bomo potrudili, da to popravimo. Za nas je takšna zgodba pomembna, ker želimo biti tudi kolesarska destinacija. Tudi zaradi geografske lege nam je velik interes, da se dejavnost razvija, če zaradi vsega sploh še bo interes. Pomembno bo tudi zakonsko prestrukturiranje agrarne skupnosti. Ampak noben posameznik ne more rušiti nekega sistema napredka,« je bil jasen župan.