posvet-sola-16“Otroci imajo čisto srce, bolj čisto kot odrasli. Pri dramatizaciji tega tragičnega dogodka niso imeli dvomov glede tega, da je bilo takrat potrebno pomagati drug drugemu in med sabo sodelovati” Tako je povedala umetnica Luisa Tomasetig na posvetu “Zemlja pleše”, ki so ga pripravili učenci, in seveda učitelji, petega razreda dvojezične šole. V občinski dvorani v Špetru so predstavili opravljeno multidisciplinarno delo v zvezi s 40-letnico potresa. Prvi viden rezultat projekta je znamka, kolaž slik, ki so jih otroci izdelali pod umetniškim vodstvom Tomasetičeve in ki bo veljavna v Sloveniji. Pred polno dvorano so otroci v slovenščini in italijanščini tudi s pomočjo nekaterih posnetkov predstavili vse to, kar so se naučili o dramatičnem dogodku. Na poučnih izletih so jim strokovnjaki natančno razložili, kako je sestavljena zemlja in zakaj se potresi dogajajo. Spoznali pa so tudi zgodovino potresa, ki je pred štiridesetimi leti spremenil podobo Furlanije in našega obmejnega prostora ter življenje v teh krajih. Zato so na posvet povabili tudi alpinca Franca Pianija, ki je bil takrat dvajsetletnik. V Špetru je pripovedoval o svoji ganljivi izkušnji, ko so ga prav 6. maja 1976 poslali v Pušjo ves, ki je bila med vasmi, ki jih je potres najbolj poškodoval. “Potrebno je mladim pripovedovati o tistem dogodku, ker drugače ne bomo občutili te nevarnosti in se ne bomo pred njo branili,” je povedal Piani. V “religiozni” tišini je potem Ljoba Jenče zapela in zaigrala na svoje citre slovensko ljudsko pesem o Jezusu in Ribi Faroniki. To je legendarni lik (najdemo ga tudi v nekaterih beneških cerkvicah), ki strese celo zemljo, ko se premakne. Podobno bajeslovno žival imajo tudi na Japonskem, kjer se zemlja prav tako pogosto trese, je povedala Jenčeva. Učna ura, ki so jo pripravili otroci, je vsebovala zgodovino, naravoslovje in ljudske modrosti, rdeča nit pa sta bila strah in solidarnost. Vse, kar so se naučili, so razložili tudi odraslim, ki prepogosto “pozabljamo to, kar je zares pomembno v našem življenju,” je še povedala Luisa Tomasetig. Da bi se nam vse to še boljše vtisnilo v spomin, so na koncu posveta otroci petega razreda zapeli izvirno pesmico “Zemlja pleše”. Ritem in melodija sta namreč taka, da človeku ostaneta v glavi in se potem težko zadrži, da je ne bi prepeval.