Živi an Luigii medalja za zasluge

zivanegroSiva Ljubljana, pa tudi takuo očarljiva, je v pandiejak, 12. dičemberja, sparjela v sojem naruočju Živo Gruden an Luigio Negro. V tisto miesto so šle, zak slovienski predsednik Borut Pahor jih je nagradiu z medaljo za zasluge Republike Slovenije.
Drugi nagrajenci so bli Urška Gallos, Ignacij Voje in Zinka Zorko, medtem ko je red za zasluge dobila revija Acta Carsologica.
O Živi je bluo v utemeljitvi (motivazione) napisano… “de sta živost in prisotnost slovenskega jezika v Benečiji  zdaj večinoma rezultat tudi njenega srčnega 35-letnega dela. S svojimi dosežki je zaznamovala izobraževanje, jezikovno usposabljanje ter načrtovanje jezikovne, kulturne in socialne rasti slovenske narodne skupnosti v videnski pokrajini. Izkazala se je s strokovnim pedagoškim, raziskovalnim, publicističnim, lektorskim in prevajalskim delom. Njeno ime pa je neločljivo povezano z Dvojezičnim šolskim središčem v Špetru – edinim v videnski pokrajini, kjer poučujejo slovensko – ki ga je kot ravnateljca vodila 30 let od ustanovitve leta 1984”.
Živa, ki je z Opčin, je paršla v Benečijo za raziskovalno dielo, an tle se je ustavla, ker si je tle tudi ustvarila družino.
Kaj je ona pomenila za našo dvojezično šuolo, vemo vsi lepuo tle po Nediških dolinah. Tudi seda, ki nie vič na šuoli, je nimar puno aktivna kot prevajalka, nam pomaga za jezikovna vprašanja, urednica, kulturna delavka in še in še. Je steber naše slovienske skupnosti.
Luigia Negro se je rodila v Reziji in gor živi. Je duša kulturnih dejavnosti v dolini pod Kaninom. Od lieta 1990 je odgovorna za Zvezo slovienskih kulturnih društev v Reziji, organizira kulturne dogodke, razstave in koncerte. Od lieta 1991 do lieta 2015 je bila predsednica rezijanskega kulturnega društva Rozajanski dum, je šele predsednica kulturnega društva Muzeja rezijanskih ljudi. Od lieta 2009 pa je tudi predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze za vidensko pokrajino.
V utemeljitvi je med drugim napisano: “… je kot viharnik, v katerega treskajo strele nacionalizma, nestrpnosti in ignorance. … Medtem ona mirno in dostojanstveno že skoraj trideset let z ljubeznijo skrbi za obstoj slovenske rezijanske kulture in jezika na najbolj odmaknjenem delu slovenskega etničnega ozemlja. Njena vztrajnost in ponosna drža so lahko zgled vsem, ki se ne zavedajo pomembnosti jezika in kulture ter s tem bogastvom nemarno in neodgovorno ravnajo”.
Živa an Luigia, smo zlo ponosni na vas an vas zahvalemo za vse, kar dielata za nas an za našo sloviensko domovino.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.