“Skupnost je važna, važno je, de vsak od nas vsak dan zgradi kiek z druzimi. An duhovnik lahko gre proč, pa adna skupnost se ne zgubi, ne izgine, če ostane povezana.” Takuo je med drugim poviedu gaspuod Federico Saracino v nediejo, 29. otuberja, na Liesah par maš, s katero se je posloviu od far, kjer je služu nomalo manj ku dvanajst liet: biu je duhovnik na Liesah, v Kozci, v Tapoluovem, v Gorenjem Tarbiju, par Svetem Štuoblanku an v Dreki.
Gaspuod Federico je na koncu zahvalu vse tiste, ki so mu vse tele lieta pomagal, an “te stare za šuolo v slovienskem dialektu, ki so gledal me ga navast.” Dodau je, de nie ankul teu iti proč, zak njega mama stoji slavo, takuo ki je kajšan pravu. “Tle san se ču doma”, je zaključu.
Predsednik farnega sveta Piero Chiabai se je zmislu na parve cajte, ki je gaspuod Federico paršu v naše doline: “Na začetku si biu špotljiu, počaso pa si ratu buj odpart do nas, an mi do tebe. Odločiteu Škofije, de se boš muoru preselit, je sliepa, za nas si biu zaries far od vsieh. Na stuoj nas pozabit.”
Besiede v zahvali sta izročila tudi županja garmiškega kamuna Eliana Fabello an Marco Marinig v imenu alpinou.
Oni, ku predstavniki drugih far an garmiških društeu, so mu podaril šenke, ki so tiel bit v zahvalo an potarditeu, de čepru gaspuod Federico gre v Fuojdo, ostane za nimar v sarcih ljudi Rečanske doline.
Na koncu je pieu še zbor Rečan. Po maši je bla še precesija oku cierkve an na koncu druženje z vsiemi farani v telovadnici.