“Kam gresta?” smo jih vsi vprašal tiste dni priet, ki Planinska družina Benečije an Planinsko društvo Kobarid sta se parpravjala za iti na Vesuvio.
Vprašal smo jih, zak glih tiste dni je v tistem kraju vserode gorielo. Recimo, de tisti, ki smo ostali doma, smo bli nomalo v skarbeh. Pa na koncu planinci ušafajo nimar rešitev.
Takuo v četartak, 13. luja zvičer, so s koriero odpotoval iz Špietra do Neaplja.
Drug dan so že pošjal slike o liepih krajih, kjer so se sprehajal dol po Neaplju.
V saboto, namest iti na Vesuvio, so šli hodit po stazi, ki je med narlieušimi na sviete: Il sentiero degli dei / Staza boguovu. Je duga nih osam kilometru, an od varha se vide narlieuše kraje Amalfijske obale (costiera amalfitana).
Kar so paršli dol na koncu, v vasico Nocello, jih je čakalo še vič ku taužint šteng (kajšan pravi, de jih je malomanj dvataužint) za prit do Positana za se usedint na koriero, ki jih je pejala še do Pompei.
V nediejo pa so si ogledali Ercolano, kjer so arzvaline miesta, ki ga je uničiu Vesuvio z lužo. Tudi tel kraj je svetovna dediščina Unesco (patrimonio). Je bluo še nomalo cajta za iti gledat dvorec v Caserti (reggia di Caserta) an potle… na pot pruot duomu.
Hitro so paršli v Špietar, saj kar je taka liepa družba, se uživa an pot dugo vič ku taužint kilometru.