Dva Burnjaka, adan buj ‘sladak’ ku te drug

burnjakTarbiDva Burnjaka, le tisto nediejo, an le s tisto dušo: tisto beneško, ki se trudi za daržat živo našo sloviensko besiedo an navade. Adan v Gorenjem Tarbij, drugi, tisti od Planinske, na Livku s parjatelji iz tistega kraja. “Škoda, de se bomo muorli arzpartit na dva kraja…”. Pa takuo je šlo, an naj v Gorenjem Tarbiju, naj na Livku, je bluo puno, puno ljudi. An iz vsieh kraju tle nam blizu: iz Nediških dolin, Posočja, Tarsta, Gorice, Furlanije. An de bojo do konca preživiel an užival v našem starem prazniku posvečenemu kostanju, so se uozil od adnega kraja do druzega.
Mislemo, de tista pot, ki z Livka peje do svetega Matina an do Hlocja, an le napri čez Podlak do Gorenjega Tarbija, nie bla ankul takuo preuozena, ku nediejo. Naš Burnjak je povezu dva kraja, ki so bli od nimar parjatelji med sabo an ki obedan blok, obedna meja jih nie mogla arzpartit, an tista meja, tist konfin ne, ki je šele tu glavi nekaterih naših poglavarju.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.