Je bla senožet Kajancove družine iz Marsina. Seda na tistem centinu zemlje stoji že dvajst liet Dom na Matajure. Kajancova je tudi Luisa Battistig – Lojza, predsednica Planinske družine Benečije, ki je telo kočo zazidala. Lietos, na 22. otuberja, je Dom na Matajure dopunu dvajst liet! V pamet smo imiel napravt veliko praznovanje. Troštal smo se, de bo ku na 22. otuberja lieta 2000, kar na Matajure se je bluo zbralo na tisoče ljudi za nazdravit na “rojstvo” naše koče. Pa takuo nie šlo, Covid-19 je tuole onemogočilo. Pa tele dni, ki potieka oblietinca, naša miseu gre na tist duom: ki dost roki je gor dielalo? Ki dost ramen je gor zneslo vse potriebno blaguo? Zazidat an duom na varhu Matajura nie lahko, an še naspruotnike smo imiel. Mi od Planinske smo želiel, de bo tisti prestorac an duom odpart za vse, zak smo vsi sinuovi le tistega sveta, an želja se je uresničila. Gor h nam so paršli an tisti, ki so nam nasprotoval. Kaj je lieušega? Se nečemo sami hvalit, je pa pru reč, de je v Domu na Matajure puno ljudi zaviedlo, de tle živmo mi, italijani po daržavljanstvu, a s sloviensko dušo, besiedo, kulturo, navadami. Dvajst liet nie malo če poštudieramo, de tuole pride reč, de že tarkaj liet je koča odparta vsak konac tiedna s prostovoljnim dežurstvom naših članu (turni volontari dei soci), an za tuole smo ponosni an veseli. Pa smo tudi žalostni, zak naš spomin gre na vse tiste ljudi, ki so nam pomagal kopat, zidat, farbat, parbit kake cveke, parnašat na harbatu piesak, tramuove… an nieso vič med nam. Naš duom je tudi njih, an smo šigurni, de od tam, kjer so seda, ga le napri lepuo varjejo…

Več v tiskani izdaji Novega Matajurja z dne 28. oktobra in v naslednji številki, ki bo izšla 4. novembra