Marcinelle šestdeset liet potle: spomin Furlanije na naše martve

belgio16Tri dni v Belgiji, od 12. do 14. otuberja, za počastit spomin na 40- lietnico, odkar je potres močnuo zajeu našo deželo, an 60-lietnico pa od strašne nasreče, ki se je zgodila v mini v kraju Marcinelle.
Za telo parložnost je Dežela Furlanija – Julijska krajina, s pomočjo združenja Eraple, organizala vič stvari.
V miestu Bruxelles so odparli dvie razstave o potresu, adno na sedežu Dežele Furlanije-Julijske krajine, drugo na Grande Place, an le o potresu so pokazal tudi an film.
Deželno delegacijo sta vodila predsednica Debora Seracchiani an predsednik deželnega konseja Franco Iacop, ki sta potle  z drugimi oblastmi imiela predavanje na temo: “Il 40. anniversario del terremoto del Friuli del 1976. Nascita della Protezione civile regionale, sistema trainante per lo sviluppo nazionale ed europeo della tutela dai disastri naturali.”
V petak so pa v kraju Marcinelle, v Bois du Cazier (takuo se kliče mina) počastil spomin na 262 minatorju (med telimi je bluo 136 Italijanu), ki so zgubili življenje v hudi nasreči.
V Bois du Cazier so položli targo naše Dežele, ki se klanja spominu martvih minatorju naše dežele v tisti katastrofi: sedam jih je bluo, med njimi tudi Giuseppe Matteucig iz Gorenjega Tarbija. On nie dielu v tisti mini, biu pa je med tistimi, ki so gledal rešit življenje tistim, ki so bli notar ujeti. Takuo je šlo, de je umaru tudi on.
V veliki sali, kjer je na desetine spominskih plošč (targhe) iz vsieh kraju, od koder so bli žrtve tele nasreče, seda je tudi tista, ki spominja na naše domačine. Šestdeset liet smo jo čakal. Napis je v štierih jezikih, ki se govorijo v naši deželi: italijanskem, slovienskem, laškem an niemškem iziku.
Škoda, de na proslavi je bluo malo naših ljudi, saj malomanj vsi,  ki so še gor živieli, nieso vič na telem svietu.
Po proslavi v Bois du Cazier je bluo v kulturnem centru Rockerill blizu miesta Charleroi, kjer je bla ankrat velika fabrika, srečanje z vsiemi društvi izseljencev (emigranti) iz naše dežele, ki žive gor, med telimi tudi Zveza slovienskih izseljencev – Slovenci po svetu. Parmierne an zlo lepe besiede sta poviedala med drugim Franco Iacop an deželni odbornik Cristiano Shaurli.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.