Matajur nimar buj varh parjateljstva med sosiedi

Tisti, ki so se zbral lietos na varhu Matajurja za tradicionalni že 39. gorski praznik – an jih bluo vič ku vsake lieto priet –, so doživiel zaries kiek posebnega an močnega. Program je biu ku vsake lieto: maša opudan, ki jo je zmolu don Zuanella, pridga, piesmi an na koncu pozdravi. Lietos pa je bilo vse doživieto buj glaboko an novosti so jih oznanle že bandiere, zastave, ki so parvi krat plapolale blizu ‘utarja’, slovienska, italijanska an še evropska, ki so pričale, de smo parjatelji, ljubimo našo zemljo, želmo živet v mieru, se pomagat an dielat kupe za dobre vseh ljudi, ki žive okuole an okuole Matajurja.
An še de jeziki, ki jih guormo se spoštujejo, se srečajo an preplietajo med sabo.
Maša je bila trojezična, berila so bila po italijansko, sloviensko an parvikrat po furlansko. Bila sta dva zbora: moški zbor od planinskega društva Cai iz Čedada, ki je pieu po italijansko an latinsko, odparu pa je mašo z lepo sloviensko piesmijo Večerni ave, an miešani cerkveni zbor Sv. Anton, ki je na koncu zapieu parljubljeno piesam Signore delle cime po italijansko (drug štikjac pa po slovensko). Kajšan bi lahko jal: “Kaj je adna piesam?” Zapiet v jeziku sosieda pride reč imiet spoštovanje do njega an do njega kulture. An samuo, če se med sabo spoštujemo, lahko dielamo kupe.
Posebno vriednost je prazniku dau, ku vsake lieto an še buj ku vsake lieto do sada, don Zuanella z njega pridgo, ki jo je imeu na začetku maše. To parvo se je zmislu, de parvega setemberja praznujemo dan Stvarstva, dan skarbi an ljubezni do ambienta, ki so posebno žive med planinci an ljubitelji gore. Potle pa je poviedu, de se lietos spominjamo stuolietince parve svetovne uojske, ki je bila tragedija za večino evropskih narodov. Velika uojska ji pravimo, je jau, pa velika je bila samuo norost tistih poglavarju, ki so jo podtaknil, so jo tijel an so jo vsilili svojim ljudem, takuo, ki je jau že papež Benedikt XV.
Uojska ni štrafinga božja, je jau še Zuanella, je tragedija, ki so jo zakuhali ljudje, daržavni poglavarji, ki so pozabili na peto božjo zapuoved. Bila je velika kolektivna morija, vsem vojakom so dali licenco, dovoljenje ubiti čimveč vojakov. An tala je velikanska kontradikcija. Če človek ubije človeka, ga ulovijo, obsodijo an zaprejo. Če tuole stori v vojski, mu dajo medaljo an še povarhu penzjon. V saboto bo papež v Redipulji molu za vse žartve. Komemoracije, ki puodejo napri do lieta 2018, pa naj niso samuo spomin, naj so tudi opomin, da take morije ne bo nikdar vič, je doluožu don Zuanella.
“Puno liet smo tarpiel zaradi vojske an hladne, marzle vojske, sada smo tu zbrani možje an žene dobre volje z željo an voljo, de pričamo našo voljo živiet v mieru an harmoniji med nami,  z vsem stvarstvom an buogom. Zatuo molimo, de veliki poglavarji sveta zavaržejo vojsko (v italijanski ustavi je napisana besieda ripudiare) an de ratajo dieluci za mier, takuo ki piše Evangelij”.
Po maši so bili, takuo, ki je navada, pozdravi an jih je bluo vič ku vsa lieta do sada, more biti še previč. Serijo je an lietos zaključu podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec.
Parvi je pozdravu sauonjski župan Germano Cendou, ki je zahvalu vse, ki so dielal za napravt praznik an vse oblasti, planince an ljudi, ki so se zbrali na Matajurju. Poviedu pa je tudi njega skarb, zak se naše vasi v gorah le napri praznijo an, kar je narbuj huduo, je nimar manj mladih. Pogledimo, kaj se gaja  v bližnjih gorskih vaseh, ku Livek an Drežnica, kjer je puno mladih družin an puno otruok. Zatuo je Cendou vprašu Deželo an vse oblasti, naj s konkretnimi projekti pomagajo našim krajem. On ni jau tega, pa iz njega besied se je lepuo zastopilo, de an umieranje naših dolin nie štrafinga božja.
Sarčno je potle pozdravila kobariška županja Darja Hauptman. Srečanje na Matajurju je lepuo znamenje, de smo prijatelji an želimo sodelovati, je jala. Župan iz Podbuniesca Camillo Melissa je jau, de je v turizmu kjuč za obarnit na dobro pot naše doline, potrieben pa je projekt za vas teritorij. Špietarski župan Mariano Zufferli je jau, de župani Nadiških dolin dielajo kupe an kupe se sada trudijo za de ostane v Čedadu špitau s hitro pomočjo (pronto soccorso) 24 ur na dan.
Kaj je zadnje lieta ratu praznik na Matajurju je potle poviedu tolminski prefekt Zdravko Likar. “Kadar sem parvič paršu gor trideset liet od tega, lieta 1984, nas je bilo kakih štier, pet iz Soške doline. Donas ko se gledam okuole vidim, de nas je pu paršlo z našega konca”. “Matajur je vrh parjateljstva med Furlani, Slovenci an Italijani. Naj bo takuo tudi za naprej“.praznik
Besieda je potle šla planinskim društvom, ki so an lietos pomagal pri organizaciji. Parvi je pozdravu predsednik čedajskega Cai Claudio Busolini, ki je med mašo prebrau berilo po furlanko. Zmislu se je na nekdanjega predsednika Giovannija Pelizza, ki je biu med pobudniki matajurskega praznika an vabu vse na razstavo, ki so jo parpravli za praznovat 50-lietinco sekcije Cai v Čedadu. Poviedu je, de so jim Matajur an cieu teritorij par sarcu, zatuo želijo, de bi se ekonomsko omočneu. Ponudu je vso pomuoč za branit naše doline, njih ambient, zatuo, de jih bojo uživale tudi generacije, ki pridejo za nami. Pozdravu je tudi Massimiliano Miani, predsednik nediške podksekcije.
V imenu Planinske družine Benečije je predsednica Luisa Battistig poviedala, de dom, ki ga upravljajo s prostovoljnim, zastonjskim dielom, je odpart že 14 liet. “Mi, ki živimo tu v briegu, smo videli, de se je situacija v zadnjih treh, štirih lietih močno spremenila. Na Matajur prihaja nimar več turistov (iz Avstrije, Niemčije, Slovenije an Italije). An vsi pridejo gor iz doline Soče. Mi jih sprejmemo, pa potle se nazaj tja varnejo”. “Smo bogati s kulturo, tradicijami, naravnimi lepotami. Zatuo se muoramo navast ponuditi te lepote. Na znamo pokazat, kar imamo liepega an dobrega an jih ustavt tel par nas”, je jala predstavnikom oblasti an jih povabila naj napravijo nov projekt za rast turizma. “Ne samuo staze, muormo ponudit tudi kiek vič”.
Komisar gorske skupnosti an župan v Ahtnu Sandro Rocco je poviedu, de muora bit skarb vsieh branit an varvat tak ambient, pa tudi za ga oživiet. Živimo pomemben moment, ko so pred nami velike reforme an novosti, an v telem procesu muorajo an krajevni administratorji narediti svoj part. Dolgo serijo pozdravu je zaključu podpredsednik deželnega sveta Igor Gabrovec, ki je jau, de je Dežela na naši strani, de želi pomagati krajem an ljudem v gorah an brezieh, de na našem teritoriju je potriebno narest puno mikanih posegov, interventov v kimetijstvu, turizmu an drugih sektorjih ekonomije. An par tem je trieba imiet pred očmi posebno potriebe an želje te mladih, de se ustavijo v svojih vaseh, saj brez njih ni perspektiv. Pokazu je v sodelovanju s sosednjimi kraji an v skupnem razvoju izhod iz krize, zaradi katere tarpimo vsi, na adni an drugi strani. Ponoviu je skarb Dežele za naše kraje an prašu tudi pomuoč krajevnih uprav, de bodo reforme šle v dobre celotnega teritorija.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.