Na stuojke Šempetrcu v Nediških dolinah

Dobruote naše zemje, bogastvo beneške kulture, lepuote narave naših dolin. An še liepa skupina Benečanov, ki so prostovoljno an puno dielal, de je postalo 18. srečanje Šempetrov, adna liepa parložnost, de pokažemo, de smo v Benečiji šele živi an ponosni na suoje korenine.
Vič ku 400 “Šempetrcu” iz Slovenije (njim se ja parvi krat pardružla mikana delegacija an iz Koroške) se je udeležilo telega tradicionalnega srečanja. “Špietar” je edini v Italiji med osmimi kraji an farami, ki imajo istega svetnika za patrona, an ki se od lieta 2000 srečujejo na telem pobratenju, ki se vsake lieto seli drugam. Lietos je biu ku organizator na varsti pru Špietar v Nediških dolinah. Župan Mariano Zufferli je na pokritem prireditvenem prestoru, pod tendonam, ki so ga parpravli v Špietre, tam par šuolah, pozdravu v slovienskem narečju delegacije pobratenih kraju an far. Paršli so iz Šempetra v Savinjski dolini, iz Šempetra-Pivke, Svetega Petra-Pirana, Šempetra-Bistrice ob Sotli, Šempetra-Otočca, Šempetra-Dravograda an iz Šempetra-Vrtojbe.
Potle so se vsi arzspartil po skupinah: tisti, ki so želiel spoznat kulturo an zgodovino Nediških dolin so šli na pohode “degustacija” (Gubance Dorbolò, pivovarna Gjulia an muzej SMO), “kultura” (SMO, cierku sv. Kvirina, most na Nediži an cerkvica sv. Jerneja v Barnasu an bunker na Karkošu), “kolesarki izlet” (Landarska jama, laštra landarske banke, cerkvica sv. Jakoba an grad Ahrensperg v Bijačah) an “koraki v zgodovino” (brv na Nediži par Nokulah, star part Špietra, mlin par Bjarču an vas Petjag).
Ostali so pa tekmoval v športnih dejavnostih. Organizal so turnirje pikada (freccette) par Muostu, nogometa v Petjagu, odbojke, ročnega nogometa (calcio balilla) an ping-ponga. Ku zanimivost moremo poviedat, de je namizni tenis na telem sreč anju v Špietru igru an Ludvik Peršolja iz goriškega Šempetra, ki je narbuojši slovienski pingpongaš.
Na začetku so goste sparjeli s piesmimi, ki jih je zapieu zbor Fajnabanda. Tisti, ki so želiel, so si potle ogledal komedijo Beneškega gledališča, mogli pa so tud spoznat naše plese, ki so jih lepuo predstavli “te mali” an “te veliki” od folklorne skupine Živanit. Ku vsako saboto je bla slovienska maša. Par viečerji so pa zagodli Skedinj.
Slovienski gostje so imiel takuo adno zaries lepo parložnost, de videjo telo našo zemjo, kjer šele guormo po sloviensko, an ki je v Slovenji še premalo poznana. Lepuo je bluo pa tud za nas Benečane, ki smo mogli čut an videt, de an na drug stran konfina so ljudje, narečja an navade, ki so zlo podobne našim. Marsikajšan gost pa je teu zviedet kiek vič
o prepovedi slovienskega izika v Špietru, kar so maja podelil parvo obhajilo otrokam. Go mez tuole so puno pisal an slovienski mediji (italijanski pa ne). Narbuojš odgovor na vse tele polemike pa je bil šigurno ta, de nas je bluo zaries puno Benečanu, ki smo “Šempetrce” iz Slovenije zvestuo sparjel, an nas je bluo puno an tistih, ki smo z gosti lepuo guoril po sloviensko.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.