Planinska je lietos imiela suoj 25. občni zbor. Ki dost je vse tele lieta opravla, ne samuo za kar se tiče pohode, tečaje smučanja, plavanja, telovadbe, vičera s pregledanjem filmov al pa slik kajšnih posebnih dogodku, kot so vzponi (spedizioni) na narguorše gore v Italiji an po sviete al pa pohod Santiago de Compostela. Na smiemo pozabit, de s prostovoljnim diele je zazidala tudi kočo Dom na Matajure an od lieta 2000 so prostovoljna dežurstva vsak konac tiedna, kar nie lahko. Planinsko pa muormo pohvalit an za nje trud za daržat živo sloviensko besiedo med našimi ljudmi, še posebno med te mladimi an otruok, pru takuo za stuort spoznat vsiem tistim, ki zaliezejo v našo kočo, de smo slovienska manjšina v Italiji, s sojim izikom, kulturo, navadami. Tudi v teku lieta 2016 smo se potrudil za napravt vesele praznike (Rožinca v Matajurju, Burnjak, ki otuberja je biu na Vartači v sauonjskem kamunu), da bi vsaj nomalo oživiel naše vasi v naših dolinah, ki so donas takuo zapuščene an prazne, pa še vedno kažejo naše bogate an lepe navade. Na tuo smo mi od Planinske  zlo ponosni.
Zamerkali pa smo, de vse tele lieta stvari so se spremenile, an še kakuo, v življenju tle na naši zemlji.  Recimo: ankrat na tečaju smučanja smo v korieri, ki nas je uozila do Podkloštra, guoril an piel samuo po sloviensko, an vsi smo zastopil… seda nie vič takuo. An velik part otruok, ki hode na tečaj smučanja, se s starši pogovarjajo po italijansko, an kar znajo po sloviensko je, kar se navadejo v dvojezični šuoli. Tudi zavojo tega, Planinska se bo nimar vič trudila za organizat vse dejavnosti po sloviensko, v našem slovienskem narečju… Je tudi ries, de tle par nas je malo mladih družin, ljudje buj par lieteh nas zapuščajo, an z njimi se zgubjata naš sviet, naša slovienska duša. Je ries, de so še taki mladi, ki se trudijo za jo ohranit (še posebno tisti, ki parhajajo iz dvojezične šuole), pa jih je malo, an puno od telih je po sviete za študije, za dielo.
Na občnem zboru, ki je biu v petak, 24. februarja zvičer v Sauodnji, se je guorilo go mez tuole.  V puni dvorani je v imenu predsednice Luise Battistig – Lojze (glih tisti dan je zmanjkala nje mama Perina)  guoriu Igor Tull, ki je prebrau nje poročilo an je tudi razluožu nove načine vključevanja v Planinsko družino Benečije. Pravilnik bomo objavili tudi v Novem Matajurju. Nieso mogle parmanjkat parložne besiede podpredsednika Joška Kukovca. Njih pozdrav so ku nimar parnesli predsedniki ali predstavniki slovienskih planinskih društev, s katerimi imamo velike parjateljske vezi an kajšankrat spejemo kupe naše programe. Na pregled pa so ble slike, ki so nam ‘pravle’ o našem dielu v liete 2016.
Puno stvari smo spejal, an zlo ponosni smo na štier naše člane, ki so se podal na narguoršo goro v Ekvadorju: Alvaro Zantovino, Giampaolo Della Dora, Boris Mermolja an Roberto Coren. Tisto vičer smo jih pohvalil an zahvalil, saj je za vse nas ponos viedet, de zastavica Planinske družine Benečije flafota na narguorših gorah po sviete.
Spomnili smo se s hvaležnostjo an žalostjo na monsinjora Dionisia Mateučiča, velikega parjatelja Planinske, ki nas je zapustu vošta lanskega lieta. V njega spomin smo na platnico lietošnjega programa natisnili Svete Višarje, kjer je opravlju  božjo službo zadnje lieta svojega življenja.
Vičer je šla napri z družabnim srečanjem, kjer nie manjkalo za pit za jest, klepeti an, sevieda, naša slovienska domača piesam.