Po dolini svetega Lienarta. Tel je pru liep pohod, ki ga je parpravu Giampaolo Medvescig iz Podutane, s pomočjo parjatelja Joška Kukovca iz Barnasa, za Planinsko družino Benečije. V programu je biu v nediejo, 26. marca, pa daž se je takuo liu, de so ga muorli preluožt na nediejo, 30. marca. An tele krat lepo vreme jim je parskočilo na pomuoč, takuo, že obiuno pred deveto, se je blizu športnega igrišča v Škrutovem začelo zbierat nimar vič ljudi an ob devetih, kar so začel hodit, jih je bluo okuole štierdeset (an če velika skupina od Planinske je le tisti dan šla na Triglav), po pot pa so se jim doložli še drugi, takuo de na koncu, kar so se za kosilo, okuole dvieh popudan, uarnil pred lepo hišo Giampaolm v Podutani, jih je bluo še vič ku petdeset. Po klancu, ki se začne v Gorenji Miersi, so paršli na lepo stazo, ki jih je pejala miez host an lepe pašnike do cierkve svetega Standreža v Kravarje, od tu so se spustil du vas. An tle jih je čakalo pru lepo presenečenje: njive obdielane an pardielane, ku ankrat njega dni tle par nas, varte, rože, hiše nove an hiše postrojene, mlade družine z otruok… Drugo presenečenje, še posebno za tiste, ki nieso viedli za telo bogatijo, cierku svete Lucije z zlatim utarjam. Dol zad za koritam je bla druga staza, ki jih je pejala do Ješiča an tle, pred Bosovo hišo, so ušafal, kar so želiel: topli čaj an dobre sladčine! Glih tarkaj cajta za se najet sape an moči an potle hitro napri, po drugi liepi stazi daj gor nad Čižguje, pred staro, zlo staro hišo na samim, kjer Roberto Čižguju an njega žena Flavia sta jih čakala pred dugo mizo, kjer je bluo vsega za jest an za pit, an tudi… vesela viža Robertove ramonike. Pravenebesa! Obednemu se nie mudilo v dolino, vsi so se bli atu zlo zvestuo ustavli še kako uro, pa Joško je že klicu za iti napri, an še napri. Takuo so se spustil do Čižguja an potle napri na drugo stran cieste, kjer po uoznici so prehodil še kak kilometer miez vesokih drieviji… kajšan je šu buj hitro, kajšan pa… je zamudu nomalo cajta za pobierat te duj česnak. Tarkaj ga je bluo, de so napunli vič vrečk! Dol za krajan, pred hišo od Giampaola an Anne so ble napravjene duge mize, duh pašte je do atu parkondu an tiste, ki nieso viedli, kje stojo, an potle še ser, salam, domače dobruote, sladčine, vino te biele an te čarne, pijače, ramonike, petje…. Pravi senjam! An takuo se je zaključu tel pomladanski pohod Planinske v dolini svetega Lienarta. Planinska iz sarca zahvale Loretto an Bruna (Ješiče), Roberta an Flavio (Čižguj), Gianpaola an Anno, njih sina Danielna an neviesto Alice za njih topeu sprejem! Buog vam povarni!

***

Bella camminata quella di domenica 30 marzo della Planinska družina Benečije nella valle di San Leonardo. Il tracciato è stato curato da Giampaolo con la collaborazione di Joško. Tante le sorprese: un paesaggio stupendo, la calorosa accoglienza di Loretta e Bruno nella casa Bosova a Jesizza, e di Roberto Čižguj e Flavia nella casa dei nonni sopra l’abitato che porta lo stesso nome. Per l’occasione, Roberto ha acceso anche il fuoco nell’ognjišče rimasto come cento e più anni fa