“Gledat napri, ja, pa brez pozabit, od kod parhajamo.” “Če imaš dobre kornine, močnuo upičene tu tla, moreš plut povserode.”
Pun o krat čujemo tele besiede … pa al je v resnici zaries takuo?
Če pomislimo na našo Benečijo, šigurno je, de vse, kar dielajo naše slovienske društva, gre pru v telo smier. Na žalost puno naših ljudi zanemarja vse, kar je našega an kar so nam naši te star zapustil, zanemarjajo našo sloviensko dušo, še slaviš: jih je špot bit, kar smo. Pa je tudi ries, de nekateri, kar ratajo veliki, se zavedo, od kod parhajajo, an gledajo spoznat suoje kornine an jih spet oživiet …
Med društvi, ki skarbjo, za de naša slovienska duša ostane še živa, je brez dvoma Beneška folklorna skupina Živanit, ki že vič ku 40 liet se trudi za ohranit naše stare plese an jih učit te mladim an otrokam, ki hodejo v dvojezično šuolo, pru takuo jih zaplesat, kar jo kajšan povabe na kak senjam. Spustila se je an v posebne projekte, ku je biu tist, ki ga je spejala v času covida: kazat an učit plese z videoposnetki na YouTubu an na Facebook strani od skupine.
Telo polietje, čeglih s kako težavo, je sodelovala na prireditvi Estate in canto / Petje Poletje / Istat in cjant, ki sta jo kupe organizala Skupnost gorskega območja Nadiža in Ter an Inštitut za slovensko kulturo s podpuoro Dežele FJK.
Tri nedieje, adno julija, druge dvie vošta, za zapiet an zaplesat na vaških sejmah. Parva nedieja je bla 17. julija v Mažeruolah, kjer bi muorla kupe z Nediškimi puobi nastopit an “Živanit”. Na žalost tisto nediejo folklorne nie bluo, je pa zaplesala drugo nediejo, 14. vošta, v Brezjah, v občini Tipana, an na trecji, 21. vošta, v Plestiščih (le v tipajski občini). V Brezjah je pred našimi plesauci zapieu domači zbor Naše vasi, v Plestiščih pa moški zbor Matajur.
Radoviedno so jih vsi gledal an lepuo je bluo videt, de na koncu nastopa jo je vič ku kajšan zaplesu z našimi plesauci.