Pravce an legede o cajtih, kar so bli otroc zaries veseli

Po štopienjah krivapet, pa tudi tistega starega svieta, ki je še živ po naših dolinah, trieba je pa ga lepuo ohranit an valorizat. Tuole dielata šigurno Ada Tomasetig an Giovanni Coren, ki sta nam v nediejo, 18. marca popudan, poviedala puno reči o mitoloških bitjih, ki še živijo oku vasi an po hostieh (sarženske krivapete, pa tudi torke, škrati, častitjove žene…). Sprehod je organizu Inštitut za slovensko kulturo za svetovni dan pripovedništva (Giornata mondiale del racconto), ki je biu včera, torak, 20. marca.
Iz Špietra smo paršli po kolesarski poti v Saržento, kjer nas je čakala Ada. Pozakala je prestor gor na Laštu, pod cierkvijo svetega Miklavža, kjer so zadnjič vidli adno krivapeto. Od tam smo šli nazaj dol v Saržento v duor Trogarjove družine, natuo nas je Giovanni peju po nieki stazi do cierkve svete Doroteje (poviedu je zaki turam ima tisto kupolo). V Petjagu smo se ustavli na sedežu Pro loca Ponteacco, kjer smo se odpočil. Zadnji prestor je biu “dol po sviete”, takuo so pravli tisti od Petjaga, kar so muorli iti do malna, kjer je puno liet dielu Guštin. “Tiste, kar donas pripovedujemo, je tist part našega otroštva, kar smo bli veseli,” je med drugim Giovanni poviedu ljudem, ki so paršli tudi iz Laškega an taz Tarsta za odkrit kiek od telega našega majhanega sveta.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.