V miestu Orbe v Švici (Žviceri) se je poliete lieta 1968 začela duga pot Zveze slovienskih izseljencu FJK, pride reč organizacije, ki od tenčas zvestuo skarbi za naše emigrante (an tud za njih potomce), ki so muorli iti deleč v sviet “s trebuham za kruham”. An zatuo je vodstvo Zveze, ki je sada aktivna v Švici, Belgiji, Franciji, Kanadi, Argentini, Avstraliji an Braziliji, vebralo pru Orbe za proslavit petdesetlietinco rojstva organizacije.
Slovesnost, ki jo je parpravu Kamun Orbe, je bla v saboto, 26. maja, Zvezo slovenskih izseljencu FJK – Slovenci po svetu (tel napis so doluožli s cajtom za de bi poudarli slovienske kornine emigrantu) pa so predstavljali predsednica Graziella Bianco Coren, direktor Renzo Mattelig, častni predsednik Dante Del Medico, podpredsednik Philippe Birtig, Isabel Topatigh an delegati iz Lugana (iz telega kraja je edino društvo izseljencu, ki šele diela v Švici) an Belgije. Spremljala sta jih predsednika slovienskih krovnih organizacij SKGZ an SSO Rudi Pavšič an Walter Bandelj, srečanja pa sta se udeležila an Pierre Duvoisin, bivši župan Yverdona an parjateu Zveze an Benečije, an Claudio Fedele, ki je parpomagu navezat stike z občinskimi upravitelji Orbeja, sa ima šele tam družino.
Orbe nie veliko miestace, lieta 1968 je imielo parbližno tri do štier taužint prebivaucu, doživielo pa je drugačno usodo ku beneške vasi, ki se nimar buj praznejo. “Donas je prebivaucu vič ku 7 taužint, gradimo pa tud nove hiše za parbližno 1.200 ljudi. Miesto rase an se razvija, parbližno 33 % pa je pru parseljencu, brez katierih ne bi imiel parhodnosti,” je poviedu domači župan Henri Germond, medtem ko sta Pavšič an Bandelj opozorila pru na velik demografski problem, ki ga ima Benečija.
Predsednica Zveze slovienskih izseljencu FJK – Slovenci po svietu Graziella Bianco Coren, pa se je v sojem govoru spomnila cajtu, ko so Marko Petrigh, Elio Vogrig, Dino Del Medico, Silvio Feletig an Renzo Del Medico ustanovil telo organizacijo. Nje parva skarb je bla, ku je poudarla, združit Slovienje iz Videnske pokrajine, pride reč iz Nediških, Terskih dolin an Rezije, ki živijo po sviete, skarbiet za socialne, ekonomske, kulturne an rekreativne iniciative, stuort spoznat problematiko beneških emigrantu an kritično stanje v Benečiji an težave Slovienju v Italiji (vse tuole tud z revijo Emigrant, ki jo šele donas izdajajo) an pomagat, de bi mogli Slovienj, naj okuole po sviete naj na domačih tleh, ohranit slovienski izik, kulturo an navade.
Nimar pa je Zveza opozarjala na potriebo, de se riešejo gospodarske težave telih kraju, ki so, kot je doložla predsednica Graziella Bianco Coren, še donas, kar v Benečiji delujejo dvojezična šuola an puno slovienskih organizacij an je slovienska skupnost priznana, te glavni problem telih kraju an izseljevanje gre napri.
Zveza slovienskih izseljencu ima donas kontakte z vič ku dva taužint družinami (kar pride reč skor deset taužint ljudi). Narvič je sada potomcu beneških emigrantu, pogostu so že trecja al četarta generacija, zatuo je glavna skarb gledat par njih okrepit vezi z domačim krajam an s slovienskimi korninami. Pru s telim ciljem organizava Zveza že puno liet posebne seminarje, kjer jim stuore spoznat beneške vasi an kulturo. Za vse je tela izkušnja velika bogatija. Zveza je do sada na telih seminarjih gostila parbližno 300 – 400 mladih, ki so v društvih po sviete tud zlo aktivni, sa skor vsa vodijo pru mladi.
Buj težkuo pa je imiet stike an povezat “novi val emigrantu”, ku nam je ob povratku damu poviedu direktor Zveze Renzo Mattelig. Donašnji izseljenci so buj arzparšeni ku tisti, ki so se ankrat selil v buj razvite industrijske cone an kraje, kjer so bli rudniki, mine. Tela pa nie edina razlika: ankrat so se vsi tiel uarnit damu, domovina je ostala v njih sarcu, novi emigranti pa so kmalu zastopil, de imajo v tujini, če imajo voljo do diela, puno vič možnosti ku v Italiji, takuo de ohranjajo vezi z družino, samuo adna tretjina pa bi se jih zvestuo uarnila damu.