pohod2Pohod čez namišljeno črto je nimar an dogodek, an dvaandvajst liet potlé, ki so se parvi krat Tapolučani zdarli pruot britofu, šli napri po stazi gor na Briezo an se spustil v dolino do Livka. Tekrat je bluo 250 ljudi, muorli so se vpisat an pokazat dokumente finančni straži, priet ki se je pohod začeu. Tista črta, tist konfin med dviema daržavama nie biu še takuo namišljen, kot je donas, pa vseglih, tiste, kar je zbrisu tisti konfin v glavah, je bluo parjateljstvo med ljudmi, iz Tapoluovega an Livka, ki so se poznal že celo življenje an so guoril le tisti jezik, saj tista staza darži kupe tele dvie vasi že stuo an stuo liet.
Takuo je ratalo tudi v nedeljo zjutra, kar so Livčani paršli v Tapoluove. Ustavli pa so se priet, blizu Brieze, kjer jih je sparjela skupina, ki je medtem paršla iz Tapoluovega.Vsi so se spomnili na Alda Klodiča, pobudnika pohoda an kulturnega delavca, človieka, ki se je nimar boriu za našo sloviensko kulturo. “Kar je šu v penzijo, je poviedala Katja Roš v imenu Livčanu, nie počivu, biu je veseu, kar je dielu za družbo, za druge, mislimo na Senjam beneške piesmi, na pesniške večera, na pohode. Tela pot, tela staza, je pot Aldovih sledi.”
V tistem kraju staze so Livčani nardil lepo darilo, liep šenk, kiek ki bo pomagalo, de vsi tisti, ki se bojo tam tode sprehajal, se bojo spomnili na Alda al pa bojo spoznal njega dielo. Gre za skrinjico, kjer je skranjena knjiga, ki jo je Aldo napisu o pohodih Čez namišljeno črto.
Dvojezični napis vabe tiste, ki pasajo tam tode, naj pod sienco drievji pregledajo an preberejo bukva an na koncu naj jih spet položejo v skrinjico.
Po telem občutljivem momentu, kjer so bli vsi ganjeni, so se vsi napotil pruot Tapoluovemu, kjer jih je čakala priet maša po sloviensko, ki jo je zmolu monsinjor Marino Qualizza, an potlé pravi senjam, saj je bluo obiunega za jest an za pit, an nie manjkala nanča glasba naših armonikarju an skupine Skedinj.
Za vse je poskarbielo kulturno društvo Rečan.