“V telem cajtu gor po Dreki je vič paržganih luči po hišah ku po navadi. Je Devetica an za sparjet pod strieho Marijo Devico se uarnejo damu an Drejčan, ki žive proč.” Takuo smo pomislili no vičer, ki smo se uozil po dreških vaseh. Odkar je Kobilja glava, domače društvo, ki darži kupe Drejčane doma an po sviete, oživiela telo an druge navade, se vsi buj zvestuo vračajo gor, magar an samuo za adno vičer al pa za an dan. Vsi čakajo tele parložnosti za se srečat, takuo an za Devetico, vsako vičer, od 15. dičemberja, kar so jo začel molit v Dubenijem par Grazielli Štiefcjovi, do 23. dičemberja, kar so jo zmolil tu kapel na Razpotju, jih je bluo pru puno, ki so se ušafal za počastit telo navado, pa tudi za se pomenat an za preživiet kupe vičera. Ku par starim. Marijo Devico so lietos sparjel pod sojo strieho Norma Uklietih v Ocnembrdu, Margherita Kalužova v Trušnjem, Clara Matijova na Malinskah, Marica an Elena Bularjove par Trinke, Maria Čikova v Dolenji Dreki, Gregorio an Loretta Drejcova v Gorenji Dreki an Gabriella Pitažova v Ocnembrdu.