Zbrali smo se tu v Čarnim varhu na prazniku naše zemlje, de bi pokazali našo ljubezen do stvarstva, do vsega kar je našega, od liepega ambienta an narave, do vsega, kar nam zemlja rodi an tudi do naše kulture an jezika, ki raste iz nje. Parbližno takuo je poviedu mons. Marino Qualizza, ki je v nediejo mašavu po sloviensko v čarnovarški cierkvi. Mašo so obogatili pa vsi, ki so lepuo an ubrano zapiel piesmi, ki so jih stuolietja an stuoletja naši predniki piel v cierkvi an jih na žalost le po riedko čujemo. An ries je biu v nediejo, 19. oktobra, velik senjm v Čarnem varhu.

Zjutra predpudnem so odparli Muzej blumarjev an vasi, ki so ga napravli znotraj evropskega projekta ZborZbirk, opudan je bila maša, potle pa Burnjak, ki ga je že dvajseto lieto organizirala Planinska družina Benečije.
Biu je praznik vasi, kjer na puobnejo, de bi se zbralo tarkaj ljudi. Biu pa je tudi praznik vsieh naših dolin, saj so ljudje paršli od vserode. Puno je bilo tudi parjatelju planincu, ki so paršli iz sosiednjih društev v Sloveniji. Oni, an puno domačih ljudi – tudi družin z otruok, sigurno vič ko 200 ljudi – so paršli v Čarni Varh par nogah dol s Štupce: adni po krajšinci, ki je biu starma, venčpart pa po stazi, ki je no malo buj položna an gre do vasi Arbeč, potle gor h cierkvi Svetega Štandreža, dol v Budrin an spet gor do Čarnega varha.
Praznik se je začeu ob danajsti pred šuolo, kjer je sada Muzej blumarjev an vasi. Nie velik an kiek malega šele manjka – recimo domača slovienska imena za orodje, ki je gor nastavljeno – je pa liep an, kar je narbuj uriedno, tel je muzej od vasi. Iniciativo je pohvalu župan Camillo Melissa, ki je biu gor skor z vso njega administracjon, lepe besiede je imeu an komisar gorske skupnosti Ter Nadiža Brda, ki je an šindik v Ahtnu Sandro Rocco. Obadva sta poviedala pa, de je potriebno de inštitucije an to parvo dežele Fulanija Julijske krajine ne puste same aministratorje an ljudi, ki žive v gorah, potriebne pa so tudi investicije za de ljudje ostanejo po vaseh.
Čarni varh je bila narbuj velika vas cielega kamuna an imiela do 600 ljudi, ki so bili močni kumetje an so redil puno žvine, donašnji dan jih gor živi še kakih 40, je jau Melissa.
O posebnosti blumarjev, o pomenu ljudskih navad an o samem muzeju je guoriu tudi prof. Roberto Dapit z Univerze v Vidmu, ki je partner v projektu ZborZbirk. Z njim, je poviedala doktorca Špela Ledinek Lozej iz Slovenske Akademije Znanosti in umetnosti, ki je project manager, smo popisali 34 zbirk an nardili čezmejno mriežo, ki povezuje teritorije, ljudi, krajevne administracije, specialiste an raziskovalce, povezuje našo preteklost s sedanjostjo an jutrišnjim dnem. Evropski projekt ZbirZbirk pa ima še adno posebnost. Namesto, da bi specialisti vzeli orodja an druge pričevanja materialne kulture, jih analizirali an dokumentirali an potle odnesli v etnološke muzeje v velike miesta, takuo ki se je gajalo do sada, s projektom ZborZbirk vse ostane doma, na tistem kraju, kjer so se tisto orodje an tista posoda nucala. Burnjak2014
Takuo v Podbuniescu imajo sada dva muzeja, tistega v Čarnem varhu an tistega v Rakarjovi hiši v Bijačah, ki so ga odparli maja lietos. Zatuo se je Špela Ledinek Lozej zahvalila tudi kamunski upravi iz Podbunisca, ki je sprejela an je bila partner v projektu. Partnerja sta tudi občini Tipana an Bardo.
Vsak muzej ima tudi info-point za turiste. Vsaka zbirka bo tudi na internetu an predstavljena v vodniku. Vse to seveda bo služilo tudi za promocijo turizma po naših vaseh. Inštitut za slovensko kulturo an njega direktorica Marina Cernetig, ki je koordinirala vse partnerje an zbiratelje na italijanski strani, je v resnici ustvaru na vsem teritorju blizu meje razpršen muzej ali “museo diffuso”. Sada je trieba poskarbiet, de bojo čarnovarški, bijaški an drugi muzeji, ki jih imajo šele za inaugurat, odparti, de se bojo ljudje premikal po vsem teritoriju an s tem dajo tudi kiek zaslužit domačim ljudem. Zatuo je Marina Cernetig povabila župana an druge kamunske može, naj odprejo v Špietru turistični urad za Nediške doline. V imenu skupine Blumarjev an vse vasi se je na koncu zahvalu Graziano Specogna.
Opudan je bila maša, popudan se je začeu pa Burnjak. An dan nie mogu bit lieuš. Jasno je bluo an sonce je pargrievalo, atmosfera je bla vesela. Ponujal so kostanj, sladčine, ki so jih napravle žene od planinske an mame otruok, ki hodejo v dvojezično šuolo. Risbe otruok tele šuole so lepuo krasile vas. Prodajal so domači čarnovarški ser an jabuke iz Podbuniesca. Pod večer jim je zmanjkalo vse. Biu je tudi kulturni program: bila je folklorna skupina Živanit, ki je ob harmoniki Anne Bernich zaplesala naših stare plese. Hitro potle pa so zaplesali s tistimi blizu njih, ki so jih zasarbiele pete. Nie manjkala piesam, nieso manjkale ramonike: na adnim kraju sta godla Anna Bernich an Stefano Predan, na drugem Roberto Bergnach, na tretjem pa Mitja Tull, Silvio Iuretig, Gianpaolo Medvescig, Marco Cucovaz an Mattia Trusgnach, an še  Franco Qualizza.
Na koncu so bili vsi radi an veseli, še narbuj se nam je zdielo, vasnjani.