Je bla na posebna sveta Barbara lietos. Posebna, zak so počastil tudi 75. oblietinco podpisa sporazuma “Tarkaj moži, tarkaj karbona”. Atu se je začela žalostna zgodovina naše Benečije, naših dolin. Žalostna, zak če na adan kri so naši možje an puobje ušafal dielo, ki tle doma ga nie bluo, na te drugim pa so se naše vasi spraznile: doma so ostal te stari an otroc, saj puno krat se je zgodilo, de z možem so šle gor tudi njih žene, an če so že imiel otroke, so bli parsiljeni jih pustit manjku parve cajte tle doma.
So ostal te stari, ki so težkuo čakal, de jim sinuovi gor z Belgije pošjajo damu kako palanko za zbuojšat življenje al pa za veredit te male, jih pošjat v šuolo an jim dat možnost buojšega življenja. Tuole je poviedu tudi Renzo Mattelig v svojem govoru na proslavi, ki je potiekala v kamunski sali, potle ki so položli rože pred spomenik rudarjem pred špietarsko občino.
Renzo je poviedu od tiste matere, ki grede, ki je pozdravljala sina, ki je odpotovau v Belgijo, mu je parporočila: “Bieš, dieli, moli an pošji sude damu.”
So šli, so molil sveto Barbaro, de jih bo varvala v tisti glaboki, čarni jami, služil an pošijal damu. Kajšankrat so tudi umarli. Pogostu teli možje, tudi kar so zaslužil penzjon, se nieso vič uarnil damu al pa so šli živet v Laške, kjer so začele rast fabrike an njih otroc so imiel vič parložnosti an možnosti ušafat dielo.
Kam je vse tuole parpejalo, je vsiem pod očmi: naše doline umierajo an z njimi vse, kar je našega an kar naš ljudje po sviete so nadvse ljubil an imiel v sarcu: izik, kulturo, navade …
Na lietošnjo sveto Barbaro je špietarski gaspuod nunac Alexander Fontaine požegnu spomenik rudarjem. Tudi on se je rodiu an zrasu pru v Belgiji. Špietarski župan Zufferli pa je poluožu rože v spomin na vse naše rudarje. Je bluo ganljivo an žalostno videt, kakuo ta par njih sta bla lietos samuo dva minatorja, zadnja dva od tistih, ki so bli vpisani v Zvezo slovienskih izseljencev – Slovenci po svetu. Ankrat jih je bluo na stuojke, seda sta ostala Romeo Piva iz Čedada an Santo Drescig iz Seuca. Njim so v saboto, 4. dičemberja, dal adno priznanje an tisti trenutek je biu zaries te narbuj ganljiv, te narbuj pomemben na lietošnji proslavi ob sveti Barbari.
Parsotni so bli tudi županja iz Garmika Eliana Fabello, župan iz Dreke Francesco Romanut, podbunieški svetovalec Gilberto Marseu, špietarska svetovauka Cathy Crisetig, ki je tudi odgovorna za Komitat za pobratenje z občino Sambreville v Belgiji, Dino Chiabai, predsednik od ‘Slavia friulana nel mondo’, Renzo Mattelig iz Zveze slovienskih izseljencev – Slovenci po svetu (Unione emigranti sloveni del Fvg), an Alberta Pettoello, ravnateljica (dirigente scolastico) v Špietre an v čedajskem konvitu Pavla Diakona.
Vsi so poviedli kiek posebnega an poštudieral, kakuo le napri daržat živ spomin na telo žalostno stran naše zgovodine, ki, se zaries troštamo, jo bojo učil (al le napri učil) tudi našim otrokam an mladim.