V Starmici se bo nazaj rodiu Jezus

Božič je tudi ljubezan do svoje zemlje, do vsega, kar so nam naši te stari zapustili. “Drevuo bo gor stalo, če so kornine glaboke”, an mi tele naše kornine jih muormo varvat.
Za kar se tiče Božič, jih lepuo varjejo, kjer molejo Devetico, kjer napravjajo jaslica mladi an stari kupe, kjer tiste dni priet nardjo vsi kupe kako stvar za sojo vas an ljudi…
Čudež se je lietos zgodiu an v Starmici. Odparli so staro Kuoškino hišo, ki je bla zaparta že nih osamdeset liet. Notar je vse ostalo, ku tekrat. “Tle nardimo naše jaslica, naš prežepjo”, je jau Marcello Franz – Katrin po domače, an vsi vasnjani an njih parjatelji so zvestuo sparjel telo idejo. Tu cierkvi, kjer so tele zadnje cajte prerunal strieho an postrojil, kar je bluo buj potriebno, so pod štengam ušafal podobe (statuine): stare, ponucane an vederbane. Kajšni je manjkala roka, drugi noga, trecji glava… Marcello jih je nesu Claudii v Petjag, kjer tudi on živi, an Claudia jih je lepuo postrojila. Grede so v staro hišo spejal luč, nomalo očedli, parnesli blizu mah an vse, kar kor, za sparjet svete podobe.
V saboto popudan je gaspuod nunac Natalino Zuanella – Božo, požegnu tele posebne jaslica. An jau: “V Starmici se bo nazaj rodiu Jezus.” Tele besiede povedo vse.
Seda bo Kuoškina hiša odparta vsak dan do 6. ženarja, od devete zjutra do pete popudan za sparjet vse tiste, ki bojo tiel videt tel božični čudež. Bi bluo lepuo, de bi gor šli tudi otroc, ki hodejo v vartac an v šuolo, zak na bojo videli “samuo” posebne jaslica, pa tudi tako hišo, kot so ble vse ankrat tle par nas tode. Zgodovina je an tuole.
Bohloni, Marcello, an hvala tudi vam, ki sta mu pomagal narest vsiem nam tel poseban božični šenk.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.