V zgodovini Sejma beneške piesmi vič ku štierstuo besedil, lietos še vič mladih an sodelovanje s Furlani

Parhaja miesac novembar an z njim tudi XXXIII. Senjam beneške piesmi, festival, ki ga že skor petdeset liet (te parvi je biu lieta 1971) organizava Kulturno društvo Rečan, de bi se skuoz piesam ohranila tista velika bogatija, ki so naša slovienska narečja. Lietos bo praznik beneške glasbe v saboto, 10., an v nediejo, 11. novemberja, ku ponavadi pa bo v telovadnici na Liesah.
Šigurni smo, de bo tud tel Senjam beneške piesmi velik praznik za vse, kaj nam parnese, pa smo poprašal Margherito Trusgnach-Tarbjanovo, ki za KD Rečan_Aldo Klodič koordinira projekt.

“Lietos bomo poslušal petnajst novih piesmi, ki parhajajo iz Nediških an Terskih dolin, Rezije pa tud iz Posočja (Breginja). Na žalost an telkrat ni obednega iz Kanalske doline, se troštamo, de čez dvie lieti nam tuole rata. Na odru bo vsekakor vse kupe kar 11 bendu, puno je novih skupin an nimar vič je predvsien mladih, takuo de smo zaries zlo zadovoljni. An mislem, de bo zadovoljna tud publika, zak piesmi so vse lepe an tud precej melodične. Tud kvaliteta je nimar buj vesoka. An tle je treba poudarit pomembno dielo, ki ga runa David Tomazetič-Dortih, ki skarbi za vse, kar se tiče produkcije. Ku vsaki krat smo parpravli tud bukuva z besedili piesmi an CD, ki smo ga snemal v Studiu Lintver Andreja Iusse, ki že puno cajta sodeluje z nami, za grafično oblikovanje pa je poskarbiela Amalia Stulin.”

Senjam bo na varsti čez parbližno dva tiedna an pu, traju bo dva dni, diela za vse tuole narest pa na manjka, kene?
“Sada so na varsti že vaje za Senjam, puno pa smo dielal celo polietje an dielamo še napri. Konac maja smo dobil tekste za piesmi, potle je bla na varsti produkcija, snemanje… Korlo je koordinirat bende, ušafat termine v studiu, ki grejo pru vsiem, nie takuo lahko, predvsien kar je treba zbrat vič judi kupe. Vsake lieto je tud nimar vič birokracije an problemu za uredit vse kar se tiče logistike.”

Tud finančno šigurno nie lahko vse tuole vepejat. Kduo vam pomaga?
“Mi od društva sevieda vse tuole dielamo vsi prostovoljno, stroški pa so vseedno zlo vesoki. De smo mogli organizat tel Senjam beneške piesmi, je bla odločilna pomuoč Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, imamo pa tud pokroviteljstvo Občine Garmak, parpomagala pa sta tud Inštitut za slovensko kulturo an Kulturno društvo Ivan Trinko.”

Vičkrat smo v Novem Matajurju napisal, de v Benečiji glasba povezuje ljudi, tuole vaja tud za Senjam beneške piesmi, zak an telkrat bojo na odru zapeli predstavniki različnih generacij…
“Senjam partegne ljudi vsieh starosti an zaries povezuje vse generacije, lietos pa je zame narlieuše pru sodelovanje s Furlani. Takuo bojo lietos tud furlanski pieuci piel po sloviensko. Tuole, de moremo kupe sodelovat, se mi pari zlo pomembno: nam Senjam beneške piesmi pokaže, de smo šele živi, za Furlane pa je parložnost vič za spoznat nas, našo kulturo an naš izik. Mi par KD Rečan se nečemo zapirat, se čemo odpriet svetu, an tela je tud edina možnost, de nas bojo mogli vsi spoznat an cenit. An tuole je bla tud nimar filozofija Sejma, zak tud ko smo začel, je godu bend iz Furlanije. Sada pa so sami Furlani, ki se ponujajo, de bi sodeloval. Takuo bo lietos na Sejmu tud znani kantavtor Franco Giordani. Naše društvo an Senjam je spoznu že pred lieti, njega žena je Kokocuova s Hostnega, sam pa je ankrat biu med protagonisti adnega vičera “V nebu luna plava”, lietos pa nam je jau, de bi rad tud on nastopu.”

Vsak Senjam beneške piesmi nam parnese tud nove besedila v naših narečjih, kar je zlo pomembno. An na te zadnjem slavističnem kongresu so poudarli bogato narečno ustvarjalnost naših dolin, spodbuja pa jo tud KD Rečan, ki vabe vse, de pišejo v slovienskem nareču. Dost piesmi je takuo že nastalo?
“S telimi novimi 15 piesmimi bo vse kupe že 408 tekstu, ki so nastali za Senjam beneške piesmi. Tuole je adna zaries velika številka, ki se jo premalokrat spomnemo.”

Na koncu nam povieš še, kduo bojo lietos posebni gostje Sejma beneške piesmi an kere nagrade bojo?
“V nediejo, 11. novemberja, bojo z nami Kraški ovčarji, ki bojo godli, kar bomo mi štiel glasove. Nagrade pa bojo za tri narlieuše piesmi, potle bota še nagrada mladih, za katero morejo votat samuo mlajši od 30 liet, nagrada “Aldo Klodič”, ki smo jo uvedli lieta 2016 v spomin na glavnega pobudnika tele prireditve an de bi valorizal piesmi, ki so na kak način izraz okolja, naj bo tematika, ki je vezana na tele kraje, naj bo buj melodična an intimna glasba, predvsien pa velika pozornost na besiede, potle pa še dvie nagradi, ki jih bota žiriji dal za narbuojše besedilo an narbuojšo glasbo.” (T.G.)

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.