Velikonočna tradicija barvanja ali praskanja pirhov je med najstarejšimi in najbolj razširjenimi v slovenskem kulturnem prostoru. To velja tudi za Benečijo, njeni pirhi pa so s tistimi iz Bele krajine tudi med najlepšimi. Njihova posebnost pa je tudi to, da so na njih prisotni tudi živalski motivi, medtem ko so za druge slovenske kraje značilni le verski, geometrijski in rastlinski motivi.
Tako so povedali v petek, 11. aprila, na otvoritvi razstave “Pierhe” v Beneški galeriji v Špetru, kjer so na ogled akvareli več kot sto let starih pirhov, ki so jih leta 1909 izdelali na Tarčmunu in Robedišču.
Teh petindvajset pirhov hranijo v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) v Ljubljani, zaslugo za to pa ima mons. Ivan Trinko. Na otvoritvi razstave, ki so jo organizirali Društvo beneških likovnih umetnikov, Inštitut za slovensko kulturo in kulturno društvo Ivan Trinko v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in društvom Kobilja glava, so o tej stari tradiciji in različnih načinih krašenja jajc spregovorili Marina Cernetig, Giacinto Iussa, Nena Židov in Gabriella Cicigoi (v SEM hranijo tudi nekaj njenih pirhov), ki je tudi pokazala, kako se pirhi praskajo.
Beseda pirhi izvira iz grškega piros, kar pomeni rdeča barva. Ta barva je bila simbol ljubezni in kristusove krvi. Pirhi namreč niso bili samo del žegna, temveč tudi posebno darilo, ki so ga dekleta na velikonočni ponedeljek poklanjala fantom. Nekoč so verjeli v njihovo zdravilno in magično moč, uporabljali so jih tudi za zaščito hiše. Marsikje so bile razširjene tudi različne igre z njimi: trkanje, ciljanje in kotaljenje.
Razstava “Pierhe” bo v Beneški galeriji v Špetru odprta do 11. maja, vsak dan od 17. do 19. ure, vsako soboto, 21., 25. aprila in 1. maja pa od 10. do 17. ure.

pierhe