bisercekV solbiški cerkvi so v soboto, 5. septembra, predstavili biserček iz rezijanskega kulturnega zaklada, to je CD z brošuro ‘Te solbaške svete wuže po nes’, ki ga je izdalo Kulturno društvo Muzej rezijanskih ljudi v sodelovanju z domačo župnijo in Združenjem E. Blankin iz Čedada. Posnetih je enajst pesmi, ki jih na Solbici še pojejo ob določenih slovesnostih, za CD pa jih je zapel priložnostni domači pevski zbor z devetnajstimi pevci. V brošuri je tudi notni zapis, za kar je poskrbel skladatelj in muzikolog David Di Paoli Paulovich. Namen je seveda ohraniti delček rezijanske cerkvene tradicije, a tudi omogočiti skok iz preteklosti v bodočnost, je dejal župnik Gianluca Molinaro, ki je izpostavil tudi pomen projekta za okrepitev zavesti o pripadnosti rezijanski skupnosti med samimi domačini. Pobudo za CD, je skupaj s predsednico Muzeja Luigio Negro, ki je v soboto predstavila dejavnosti in načrte ustanove, ki jo vodi, dal Sandro Quaglia. On je povezoval pester večer in poudaril dragocenost rezijanskih cerkvenih pesmi, katerih korenine segajo v nekaterih primerih v srednji vek.
Obenem je izrazil upanje, da bo CD spodbudil domačine tudi v drugih cerkvah v Reziji, da ponovno oživijo tradicijo, ki je kljub vsemu in vsaj pri starejših ljudeh še živa, saj gre za globoko občuteno duhovno izražanje, ima pa tudi neprecenljivo kulturno in jezikovno vrednost.
Bogastvo cerkvene ljudske pevske tradicije v vsem prostoru med Furlanijo in Slovenijo je nato Giorgio Banchig povezal z vlogo in dediščino Oglejske cerkve, ki je spodbujala izražanje vere z ljudskim petjem.
Spodbudil je rezijanske kulturne delavce, naj nadaljujejo začeto raziskovalno delo in naj še naprej skrbijo za ovrednotenje domačega kulturnega izročila. V tem smislu je tudi pohvalil delo Muzeja rezijanskih ljudi, ki se je usmeril predvsem v vrednotenje in oživljanje nesnovne kulturne dediščine.
Glavno vlogo pa je imela na večeru seveda pesem tudi zato, ker je predstavitev zgoščenke sovpadala s Festivalom spontanega ljudskega petja, ki ga organizira furlansko društvo Furclap in je bil prejšnjo soboto prav na Solbici. Poslušali smo nekatere posnetke iz CD, začenši s pesmijo Znutranja od mia syrca (De profundis), ki so jo posvetili Severinu Negru. Nato so prišle na vrsto pevke. Najprej sta Anna in Agnese Wedam iz Ukev zapeli domačo ljudsko pesem, v kateri se prepletata slovenski in nemški jezik.
Novella Del Fabbro je skupaj z Eddo Pinzan zapela nekaj pesmi v značilni furlanščini iz Karnije, izkoristila pa je tudi priložnost, da je poudarila pomembno vlogo, ki jo lahko odigrajo, ali pa ne, župniki v ohranjanju tega ljudskega bogastva. Gostja večera je bila priznana pevka in raziskovalka ljudskega petja, dolgoletna prijateljica Rezije Ljoba Jenče, ki je zapela srednjeveško pesem “Marija z Ogrskega”, ki jo v slovenskem jezikovnem prostoru poznajo v 250-ih različicah. Pripoveduje o Mariji, ki je bežala iz svete dežele, in so jo praviloma peli, ko so varovali mrtve. Za najbolj globoko in močno duhovno doživetje pa je poskrbela rezijanska pesnica Silvana Paletti. Zapela je tri cerkvene pesmi, ki jih je sama napisala. Prva, v varianti iz Njive, je posvečena Materi Božji, druga pesem je ganljiv in glasbeno zahteven Kyrie, tretja pa zahvalna pesem.
Večer se je zaključil v prostorih, kjer bo sedež Muzeja rezijanskih ljudi in urada ZSKD v Reziji, ki še čaka na obnovo, medtem ko je že urejena hišica ob njem s tipično kuhinjo in spalnico nad njo.