ZborZObčinsko dvorano v Špetru so v petek, 20. marca, prevevali sami pozitivni občutki. Zaključna konferenca evropskega projekta ZborZbirk je bila v bistvu pravi praznik vseh, ki so sodelovali pri njegovi uresničitvi: od predstavnikov partnerjev, strokovnjakov z različnih področij, zbiralcev, popisovalcev in drugih.
Kot je bilo večkrat poudarjeno na konferenci, je bil namreč eden izmed glavnih rezultatov tega projekta prav vzpostavitev tesnih stikov med ljudmi, ki so aktivno sodelovali in poskrbeli za to, da so ambiciozne načrte uspešno pripeljali do konca. S tem so dosegli, kot je povedala ravnateljica Inštituta za slovensko kulturo Marina Cernetig (ISK je odigral v tem projektu zelo pomembno vlogo, op.ur.), da so zbirke, ki so del teritorija, na katerem so nastale in živijo in ki so rezultat ljubezni zbiralcev in drugih do lastne kulture oziroma korenin, zdaj večne.
Projekt je namreč zaobjel zbirke, ki “živijo v izvirnem kulturnem in naravnem okolju in so kar klicale po tem, da se jih popiše in uredi”, je poudarila njegova pobudnica Mojca Ravnik (ZRC SAZU) in dodala, da je bila torej sama le posrednica med teritorijem in kasnejšimi partnerji projekta. Na Videnskem je na primer ZborZbirk skupno zaobjel 19 zbirk: za štirinajst od teh je neposredno poskrbel Inštitut za slovensko kulturo (nekatere so trenutno dostopne samo na spletu), za ostalih pet pa Občine Bardo, Podbonesec in Tipana. ISK je imel sicer tudi koordinacijsko vlogo med partnerji na italijanski strani. Drugih petnajst pa so uredili in popisali v Sloveniji.
Na konferenci so spregovorili še predsednica ISK Bruna Dorbolò, špetrska občinska odbornica za kulturo Michela Szklarz, direktor ZRC SAZU Oto Luthar, Iztok Škerlič (predstavnik urada, ki je skrbel za izvajanje programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Italija 2007-2013), vodja projekta Špela Ledinek Lozej, Roberto Dapit (Univerza v Vidnu), Saša Poljak Istenič in Inga Brezigar-Miklavčič.
Poleg glavnih rezultatov so  predstavili tudi publikacije, ki so jih izdali: od zloženk 31 zbirk in vodnika po 33 zbirkah do knjige rezijanskih pravljic in zbornika, ki nudi vrsto iztočnic za razmišljanje o povezavi med kulturno dediščino in razvojem turizma ter nosi dovolj zgovoren naslov “Zbirke povezujejo / Le collezioni uniscono”.
Prispevati k razvoju sicer obrobnih krajev, kjer je dela za etnologe in raziskovalce še veliko, je bil namreč tudi eden izmed glavnih ciljev snovateljev projekta. Kot so poudarili udeleženci konference, pa je zdaj na vrsti zlasti politika, ki mora poskrbeti za to, da bo te “male čudeže” promovirala in izkoristila potencial kulturne dediščine za razvoj kulturnega in izobraževalnega turizma.
Po konferenci so tudi uradno odprli informacijsko točko v Slovenskem kulturnem domu v Špetru, kjer razpolagajo zdaj s sodobno opremljeno dvorano, v kateri bo lahko še lažje gostili številne dogodke in sprejemali skupine turistov in drugih obiskovalcev. Naj še omenimo, da so prav Nadiške doline poseben “čudežni kotiček” tega projekta, saj je na tem območju največ zbirk, ki so na nek način komplementarne oziroma dopolnjujejo multimedijski muzej SMO v Špetru, kot je povedala Marina Cernetig. “Naše doline smo tako obogatili z našo kulturo in našo dediščino.”
Pred uradnim zaključkom projekta, 31. marca, pa bo v petek, 27. marca, ob 18. uri na vrsti še Kanalska dolina z odprtjem informacijske točke na sedežu Slovenskega kulturnega središča Planika v preurejenih prostorih nekdanje mlekarne v Ukvah, kjer so uredili zbirko “Glasovi Kanalske doline”. Na programu je tudi voden ogled spremljajoče razstave oblačil.
V soboto, 28. marca, bodo ob 11. uri v Bili, v prostorih Muzeja rezijanskih ljudi, ki je vključen v projekt skupaj z Muzejem brusačev na Solbici, odprli informacijsko točko in predstavili knjigo »Fiabe resiane / Rezijanske pravljice / Pravice po rozajanskin«.
O publikaciji, ki vsebuje sedem enotc v slovenščini in italijanščini, medtem ko so zvočni zapisi v priloženem CDju v rezijanskem izvirniku, bo spregovoril prof. Roberto Dapit, ki je zbiral gradivo skupaj s pokojnim prof. Milkom Matičetovim. Sledil bo še ogled zbirk na Solbici.
Prav tako v soboto, a ob 16. uri, bo svoji muzejski zbirki, ki pričata o krajevni kmečki kulturi, predstavila tudi Občina Tipana, in sicer v Prosnidu. Tudi tu bodo odprli novo informacijsko točko.
Naj še omenimo, da je v veliki dvorani v Slovenskem kulturnem domu in v Beneški galeriji do 30. marca na ogled razstava, ki jo je pripravil muzej Kromberk in je posvečena etnologiji, zbirkam in 1. svetovni vojni.