Naša slovienska kultura an nje velika muoč an parložnosti za ekonomsko rast naših kraju so ble glavne teme lietošnjega Dneva emigranta, te narbuj pomembne kulturno-politične prireditve Slovienju iz Videnske pokrajine. Na telem srečanju, ki je vsake lieto 6. ženarja, ima  naša skupnost možnost poviedat, kere so prioritete an perspektive za bodočnost, za naš jutri.

Dan emigranta sta an lietos v gledališču Ristori organizala Slovenska kulturno-gospodarska zveza an Svet slovenskih organizacij Videnske pokrajine, ku nimar pa so se na njem zbrali politični predstavniki an upravitelji s telega obmejnega prestora an puno puno domačinu iz naših vasi od Nadiških do Kanalske doline.

Občino Čedad je telkrat predstavljala podžupanja Daniela Bernardi, ki je poviedala, kuo so pomembni sodelovanje med lokalnimi upravami na telem čezmejnem območju an stalni stiki med ljudmi, ki tle živmo. Vse tuole parpomaga, de se naš prestor razvija, je poudarila podžupanja.
Po mnenju lietošnje slavnostne govornice Luise Cher, kulturne dieluke iz Terske doline, pa je ključna za bodočnost telih kraju kultura, ki je tud parpomagala, de smo se Slovienj kljub fašizmu an drugim pritiskom ohranil na teli zemji (ves govor Luise Cher moreta prebrat na parvi an četarti strani).

Dneva emigranta bi se mu udeležit an deželni odbornik za kulturo Gianni Torrenti, ki pa je zavojo drugih obveznosti pošju suoj pisni pozdrav. Poviedu je, kuo zaščitni zakon finančno pomaga podjetjem, ustanovam, organizacijam an upravam, ki dielajo na območju Videnske pokrajine, kjer živi slovienska manjšina. Torrenti je tud pohvalu deželno posvetovalno komisijo za Slovience an župane Nediških dolin, ki so vsi kupe predlagal, de se an part prispeuku da dvojezični šuoli v Špietru. An tuole je močnuo pomagalo, de so naši otroc spet v zgodovinskem hramu šuole, ki je seda obnouljen an predvsien varen. Deželni odbornik je poudaru, de je pru špietarska šuola pomembna za razvoj an rast telega teritorija. Sporoču je tud, de bo lietos deželna konferenca za zaščito slovienske narodne skupnosti, na katieri bojo imiel an Slovienj iz Benečije an drugih kraju Videnske pokrajine parložnost, de povejo, kere so njih potriebe an načrti.

Kot vsake lieto pa je Dan emigranta ponudu zlo bogat kulturni program, ki ga je povezovala napovedovauka Emma Golles. Na oder so stopnili predstauniki različnih generacij, tuole pa je nou dokaz, kuo naša slovienska kultura povezuje vse na telem teritoriju. Potle ki je prirediteu odpru bend BK Evolution je publika mogla poslušat še ankrat štier komade z zadnjega Sejma beneške piesmi v narečjih Nediških an Terskih dolin an Rezije. Piel so Silvana Chiabai, Fabio Feruglio, duo Rezija an mlada skupina Zmotjens.

Za konac pa je Beneško gledališče uprizorilo novo komedijo z naslovom “Kjuč, kjuč”. Za priredbo igre “Promises, promises”, ki jo je napisu Neil Simon, je poskarbiela Marina Cernetig, režiser je biu pa Gregor Geč. Protagonisti tele nove igre, ki je storla lepuo nasmejat pru vse, pa so bli: Franco an Michele Qualizza, Cecilia Blasutig, Graziella Tomasetig, Ivan Ciccone, Simone Vogrig, Breda Berginc an Luigi Chiabai.