Boris Pahor v Špetru: “Dva jezika, dve ljubezni združeni v eno samo”

pahor_rojc“Otroci, ki obiskujejo dvojezično šolo v Špetru imajo dva jezika, to se pravi dve ljubezni oziroma dve ljubezni združeni v eno samo.” To je bilo zaključno sporočilo tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki je bil prejšnji teden gost Inštituta za slovensko kulturo v Špetru, kjer je skupaj s Tatjano Rojc predstavil knjigo ‘Tako sem živel. Življenjepis stoletja – Così ho vissuto. Biografia di un secolo’.
Pogovor s Pahorjem in Rojčevo je vodila beneška pesnica Antonella Bukovaz. V zajetnem (obsega približno 500 strani) “neke vrste velikem albumu Pahorjevega življenja”, kot ga je imenovala Rojčeva, se prepletajo štiri glavne niti: pripovedovanje samega pisatelja, ki ga je avtorica že pred časom posnela za Radio Trst A, Pahorjevo življenje skozi njegove literarne junake, fotografije iz zasebnega arhiva, iz Narodne in študijske knjižnice in iz Ljubljane ter zgodovinski okvir.
V italijanski različici je še obsežno poglavje o slovenskem Trstu, glede na to, da je to tema, ki je večini italijanskih bralcev skoraj neznana, je dodala Rojčeva. Pahorjevo “pot skozi čas” pa dopolnjuje tudi bibliografija in seznam nagrad in priznanj, ki jih je prejel in ki pričajo tudi o njegovi mednarodni uveljavitvi.
Osrednji del večera, ki je napolnil dvorano Slovenskega kulturnega doma v Špetru, pa je bil seveda namenjen izredno doživetemu pripovedovanju samega Borisa Pahorja. Med njegovim obujanjem spominov na številne dogodke iz različnih življenjskih obdobij od požiga Narodnega doma do težav v šoli, vojaških let, izkušenj v taborišču in kasnejših let po osvoboditvi, pa je beseda tekla o ljubezni v širšem pomenu besede in predvsem o ljubezni do svojega jezika in identitete.
“Benečani so bili najbolj nesrečno slovensko ljudstvo, ker so bili že od nekdaj oddaljeni od slovenske kulture: najprej pod Beneško republiko in potem ko so prešli pod Italijo in se je začelo poitalijančevanje,” je ocenil Pahor in dodal, kako se tu počasi na novo spet ustvarja slovenska identiteta in vez s knjižnim jezikom: “Nepojmljivo pa je, da velja tisti, ki izkazuje ljubezen do svoje identitete, do svojega jezika, zgodovine, kulture, za nacionalista. Tu v Benečiji nekateri še vedno enačijo državljanstvo z identiteto in pogosto gre za namerno napako, ki ustvarja zmedo.”
Pahor je še poudaril, da je treba biti zvesti svoji identiteti, saj je človek brez svojega jezika povsem izgubljen: “In samo če si zvest sebi, svojemu jeziku, lahko ljubiš tudi druge. Mi pa smo dejansko dvojezični, saj smo Slovenci, a je del nas tudi italijanska kultura.”

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.