Društvo Robida iz Topolovega vstopilo v veliko družino ZSKD

Beneškim koreninam, društvu Beneških likovnih umetnikov, Beneškemu gledališču, Kulturnemu društvu Ivan Trinko, moškemu pevskemu zboru Matajur, KD Naše vasi, pevskemu zboru Pod lipo, Kulturnemu društvu Rečan Aldo Klodič, Kobilji glavi, Slovenskemu kulturnemu središču Planika, Rozajanskemu dumu, pevskemu zboru Tri doline, Muzeju Rezijanskih ljudi in Beneški folklorni skupini Živanit se je v soboto, 26. junija, na 55. občnem zboru Zveze slovenskih kulturnih društev pridružila nova članica z Videnskega: društvo Robida iz Topolovega. Novo članico iz Benečije so zbrani sprejeli z dolgim aplavzom. O Robidi je spregovorila Dora Ciccone, ki je povedala, da je skupina nastala pred sedmimi leti, štiri leta nazaj pa so uradno ustanovili društvo, ki deluje pretežno na območju Topolovega. Ob drugih dejavnostih in sodelovanjih s sorodnimi skupinami izdaja revijo Robida, njeno sedmo številko bodo predstavili ravno na letošnji Postaji Topolove. Skupaj z društvoma Topolò/Topoluove in Rečan-Aldo Klodič pa so odprli Izbo, kjer se bodo ob vikendih srečevali, načrtovali, uresničevali in vabili druge »na kavo«, kot je hudomušno pristavila Cicconejeva. In odziv je bil takojšen, saj je predsednica ZSKD Živka Persi že napovedala, da bi lahko prav v beneški Izbi organizirali jesenski seminar za mlade.
Občni zbor največje organizacije ljubiteljske kulture pri nas se je sicer v goriškem Kulturnem domu odvijal v duhu širitve in bogatitve. Predsednica je svoje misli najprej namenila 30-letnici samostojne Slovenije. Covid je zvezi in včlanjenim društvom povzročil nemalo težav, znali pa so se organizirati in izpeljali so veliko zanimivih dejavnosti in dogodkov ter dokazali, da znajo biti tudi v težkih časih vitalni in požrtvovalni. Persijeva je v svojem poročilu obšla tudi nekaj pomembnih tematik, ki zadevajo celotno našo skupnost. Zamisliti se moramo nad dejstvom, da nas je vedno manj in da je naša identitetna podoba spremenjena. Truditi se bo treba, da se krog novih govorcev slovenskega jezika veča, a to ob jasno definiranem identitetnem kodeksu, je povedala in dodala, da mora Evropska prestolnica kulture leta 2025 postati velika priložnost tudi za zamejski prostor.
Mlade je predsednica ZSKD pozvala, naj bodo drznejši in naj bogatijo naša kulturna in prosvetna središča in naj postanejo protagonisti. Ob 80-letnici Osvobodilne fronte velja poudariti, da je tudi to široko gibanje veliko vlogo pripisovalo prav kulturi. Svoje misli je Persijeva, ki se je zahvalila vsem sopotnikom v ZSKD, sklenila z napovedjo, da se pripravlja deželni Slofest, ki bo svoj osrednji dogodek ponudil na tržaškem trgu Sv. Antona. Več o dejavnosti ZSKD in včlanjenih društev pa so delegati občnega zbora izvedeli iz Zvezopisa, ki so ga delili v Gorici.
Tudi na pokrajinskih občnih zborih je bil govor o delovanju ZSKD v času covida. Tako je pokrajinska predsednica za Vidensko Lucia Trusgnach povedala, da “nas je prerezal v srcu, v družinah, v družbi, odnesel nam je frajnost, hudo je klestil in odnesel veliko naših ljudi. Nismo jim mogli izraziti niti zadnjega pozdrava. Grozno za vse, a še bolj pri nas v Benečij, kjer mnogokrat vsaka oseba pomeni še odprto hišo, še živo vas, še živo skupnost. Ponovno smo bili hudo zaprti, na novo je bila postavljena zaprta meja in vsi vemo, da so za nas na Videnskem sodelovanje, tkanje vezi in skupno projektiranje s Posočjem vitalnega pomena za gospodarsko rast in obstoj našega človeka in torej tudi naše skupnosti.”
Naučili so se delati in se povezovati na drugačen način in Zveza jim je bila vedno ob strani, je še naglasila Trusgnachova, ki je še ugotovila, da kljub vsemu niso izgubili volje in poguma. Takih primerov je kar veliko in so odlični rezultat medsebojnega sodelovanja med društvi in javnimi upravami, ki bodo v prihodnjih mesecih močno popestrili kulturno življenje v naših krajih tudi v vidiku razvoja kulturnega turizma in torej gospodarske ponudbe.
Deželno razsežnost ZSKD je pohvalil državni sekretar na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Dejan Valentinčič, ki je poudaril, da sta kultura in jezik ves čas spremljala zgodovino slovenskega naroda. Novi časi zahtevajo inovativne pristope tudi v ljubiteljski kulturi, ki pa se morajo pozitivno združiti z našo tradicijo. Predsednica SKGZ Ksenija Dobrila je pristavila, da je na nas, da izdelamo načrt, v katerega vgraditi več priložnosti za mlade, in da poiščemo nove povezovalne mehanizme za nove govorce slovenskega jezika. Sposobni moramo biti izdelati jasno in perspektivno strategijo. Predsednica SKGZ je posebej omenila Benečijo zaradi njene inovativnosti na kulturno-prosvetnem področju. Sami se moramo organizirati, da zasedemo vidno mesto pri oblikovanju Evropske prestolnice kulture, je bilo mnenje predsednika goriškega Kulturnega doma Igorja Komela, ki je dodal, da nam goriški župan Ziberna v tem prizadevanju ne bo stal ob strani. Pisne pozdrave skupščini ZSKD so poslali slovenska senatorka Tatjana Rojc, predsednica ZSKP Franka Padovan in predsednica Glasbene matice Milena Padovan.
(r.p.)

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.