Z leve Walter Bandelj (SSO), g. Božo Zuanella, Patrick Quaggiato in Ksenija Dobrila (SKGZ)

Ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku sta priznanji SKGZ in SSO prejela glasbenik Patrick Quaggiato in duhovnik Božo Zuanella. Osemintridesetletni Goričan Patrick Quaggiato je na tržaškem konservatoriju diplomiral iz tolkal in vokalno-zborovske kompozicije ter zborovodstva. Kot tolkalec, dirigent in pevec je sodeloval na več kot dva tisoč nastopih tudi z velikimi osebnostmi (Riccardo Muti in kantavtor Vlado Kreslin). Njegove zborovske kompozicije se pojavljajo na različnih zgoščenkah in zbirkah, njegov skladateljski opus zajema nad 600 naslovov.
Zuanella, duhovnik, raziskovalec in publicist, planinec, se je rodil 25. decembra 1941 v Bijačah, v občini Podbonesec. V semenišče je šel, ko je bil star 10 let. V razredu jih je bilo pet in vsi so postali duhovniki. Zbirali so se okoli profesorja Ivana Trinka, ki je predaval filozofijo in slovenščino, je bil njihov varuh ter mentor in jih je bodril, naj vztrajajo v veri in narodni zavesti. Za mašnika je bil posvečen 29. junija 1965 in novo mašo je imel v Matajurju, kamor se je družina vrnila prav tistega leta.
Sedemdeseta leta prejšnjega stoletja so bila zelo težka za zavedne Slovence v Benečiji: deloval je Gladio in vse, kar je bilo slovenskega, je bilo preganjano, zastrahovano, ponižano. Tudi Božo Zuanella je bil žrtev tiste politike in podvržen strahotnim pritiskom. Zgovoren primer tega je afera (1989) okrog procesij Sveta Marka, ki se spomladi že stoletja in stoletja vijejo po poljih in poteh. Nekdo, očitno domači gladiator, ga je prijavil orožnikom, ker je brez dovoljenja s skupino ljudi hodil po poti. Sledila je tožba, ki je sprožila reakcije v javnosti in velik odmev v tisku, zato je bila zadeva postavljena na stranski tir. A že sama po sebi marsikaj pove.
Veliko svojih energij je Božo Zuanella usmeril v raziskovalno delo, začel je poglabljati tudi znanje slovenskega jezika. Večkrat se je udeležil poletnega Seminarja slovenskega jezika, kulture in literature na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je s posebno pozornostjo sledil predavanjem dialektologa dr. Tineta Logarja. Začel je raziskovati in pisati o imenoslovju ljudi ter krajev v Benečiji, torej o onomastiki in toponomastiki, pa tudi o zgodovini. Zbiral je tudi narodno blago.
Kmalu po povratku v Benečijo je začel sodelovati z raznimi slovenskimi društvi. Začel je pisati za Novi Matajur in bil nekaj časa tudi član uredniškega odbora. Pisal je o lokalni zgodovini, etnologiji, posredoval je drobne novice in objavljal tudi recenzije knjig. Intenzivno je pripravljal gesla za Slovenski krajevni leksikon in jih objavljal v Novem Matajurju. Pisal je tudi politične članke in po potrebi bil tudi piker in zbadljiv. Zelo veliko je napisal za verski list Dom, ki je tudi po njegovi zaslugi postal štirinajstdnevnik. Nekaj časa ga je skupaj z bratom tudi urejeval. Zbralo se je ogromno gradiva, za katerega je upati, da bo kdaj izšlo tudi v knjižni obliki: o toponomastiki, na primer, ali o Bratovščini iz Stare gore. Kot strasten planinec je Božo Zuanella veliko pisal tudi o svojih pohodih po bližnjih slovenskih gorah. Njegovi planinski zapiski so izhajali v rubriki Nazaj v planinski raj. Pisal je tudi za Trinkov koledar in druge publikacije ter gesla za Primorski slovenski biografski leksikon.
Nedvomno je njegovo ime povezano s knjigo “Gli anni bui della Slavia”, “Mračna leta Benečije” o Gladiu in nacionalistični italijanski politiki v Nadiških dolinah, ki je izšla v nadaljevanjih v Domu, nato pa v knjižni obliki (v italijanščini in slovenščini). Prinesla mu je sloves tudi v osrednji Sloveniji, povzročila pa mu je tudi dosti napetosti, grenkobe, nevšečnosti in potem še tožbo s procesom, ki se je vlekel kar nekaj let. Na koncu pa je bil z Marinom Qualizzo oproščen, ker je sodnik ocenil, da se zgodovina ne piše na sodiščih, pač pa v znanstvenih ustanovah in na podlagi dokumentov. Dejstvo je, da je Zuanella srhljivo knjigo napisal na podlagi dokumentacije o formaciji Osoppo, ki jo je v semenišču hranil profesor msgr. Aldo Moretti, mu jo je dal v pregled.