Etnografski muzej v Bardu s projektom ZborZbirk v sodobnejši preobleki

Preurejen in obogaten muzej z novo vizijo in na novo katalogiranimi predmeti. Muzej, ki ima, tako kot zbori, “svoj glas, a  skupno harmonijo, ter je dosegel cilj čezmejnega združevanja in oživel skupni kulturni prostor, ki ga je 50 let ločevala meja.” Tako je v nedeljo povedal etnolog Andrej Furlan, ob odprju preurejenega etnografskega muzeja z info točko v Bardu. Novo pridobitev za Tersko dolino je omogočil evropski standardni projekt ZborZbirk.
Slovesno odprtje info-točke v etnografskem muzeju v nedeljo, 12. oktobra, je bilo ena izmed osrednjih točk letošnje Burjanke, praznika kostanja, ki je v Terski dolini postal že tradicionalen. Muzej, ki hrani številne stare predmete nudi celo vrsto zanimivih podatkov o njih, o njihovi rabi, ima odslej tudi sodobne info-postaje, ki spodbujajo interaktiven pristop, saj lahko vsak obiskovalec sam izbere in si na monitorju ogleda posnetek, ki predstavlja del krajevne kulture. Video-dokumentarce je pripravil in uredil Stefano Morandini, ki je ovrednotil tudi stare posnetke Benita Sinicca.
V imenu občinske uprave je prisotne pozdravil podžupan in občinski odbornik za kulturo Pier Paolo Zanussi, ki je pohvalil novo vizijo in pot, ki jo je ubral etnografski muzej z evropskim projektom ZborZbirk. odprtje_bardo
Pri izvajanju tega ambicioznega in zahtevnega projekta pa je bila izredno dragocena pomoč iz Slovenije, kjer imajo na tem področju že bogate izkušnje in veliko znanje, pa je v svojem nagovoru poudaril Igor Cerno.
Viljem Cerno, ki je bil po potresu leta 1976 glavni pobudnik etnografskega muzeja, pa je izpostavil željo po tem, da krajevna dediščina in jezik ne bi izumrla. “Želimo živeti in misliti kot Evropejci, nadaljujmo na tej poti sodelovanja, da skupaj rastemo,” je pozval.
O pomenu samega etnografskega muzeja v Bardu in njegovi posebnosti pa je govoril etnolog Andrej Furlan, ki je prvi katalogiral zbirko v muzeju in temu v začetku devetdesetih let posvetil svojo diplomsko nalogo. Furlan se je spomnil svojega prihoda v Bardo, kako mu je med pisanjem diplomske naloge nagajal mali škrat Škarafič in kako se je bal “duš te dananih”, ki so motile njegovo spanje.
Izpostavil pa je tri pomembne značilnosti muzeja v Bardu. Najprej je omenil spontanost, s katero je nastal, in je dokaz želje domačinov, da ohranijo svojo kulturo. Stari predmeti in spomini so v tem muzeju ponovno spregovorili, je dejal Furlan. Tržaškemu etnologu se zdi pomenljivo tudi to, da so muzej uredili v nekdanji zadružni mlekarni, ki je bila “prostor srečevanja, vzajemnosti, pomoči in obstoja”. In tako je tudi sam muzej pravzaprav “spomenik nekemu obstoju in vztrajnosti”. Muzej v Bardu pa je poseben tudi zato, ker hrani številne primere predmetov, saj so vsi domačini želeli soustvarjati “ta kraj spomina”.
Med otvoritvijo pa je prisotne s svojim pripovedovanjem in prikazom stare obrti navdušil domačin Albino, “inženir kolovrata”.
Med letošnjim praznikom kostanja Burjanko pa je kot ponavadi pomembno vlogo odigrala tudi glasba. Tako so v soboto na pokritem prireditvenem prostoru sredi vasi posebno vzdušje s svojim energičnim nastopom pričarali mladi člani beneške skupine Blue Fingers. V nedeljo je dopoldansko mašo spremljal zbor Slavia iz Kravarja, medtem ko je popoldne v okviru Kogojevih dni za koncert na zelo visoki ravni poskrbel Trobilni ansambel Slovenske filharmonije. Ansambel je bil ustanovljen ob koncu leta 2002 in se je iz več kot 300-letne tradicije Slovenske filharmonije in njenega orkestra razvil v povsem samostojen komorni ansambel. V bogat program, ki so ga izvedli v krajevni cerkvi, so priznani glasbeniki vključili tudi venček ljudskih pesmi, med katerimi je bila tudi rezijanska “Da pa Čanyn”.
Organizatorji Burjanke so seveda poskrbeli tudi za enogastronomske dobrote, tako da poleg glavnega protagonista, kostanja, ni manjkalo niti tradicionalnih jedi Terske doline, kot je na primer ocikana.
Ljubitelji domačih jedi, ki se prejšnji konec tedna niso mogli podati v Bardo, pa lahko nadoknadijo zamujeno še zadnja dva okto-brska vikenda, in tipične jedi poskusijo v gostilnah, ki sodelujejo pri jesenski pobudi “Jesti tou Terski dolini”.

Lascia un commento

Il tuo indirizzo email non sarà pubblicato.